Tiskane izdaje
Juncker je govoril o »zelo kompliciranem, zelo občutljivem« območju Zahodnega Balkana, za katerega je Evropa soodgovorna. Po njegovem prepričanju zahodno balkanske države ta čas sicer še niso zmožne vstopiti v EU, pomembno pa je, da še naprej ohranijo pridružitvene perspektive - če ne, lahko čez noč spet doživimo konflikte kot na začetku devetdesetih let minulega stoletja.
»Moramo izvažati stabilnost na Zahodni Balkan, ne pa da z Zahodnega Balkana uvažamo nestabilnost v Evropsko unijo,« meni Juncker, a je zanj predpostavka, da zahodno balkanske države svoje obmejne spore uredijo, še preden se včlanijo v EU. »Ta čas zelo trpim zaradi tega slovensko-hrvaškega obmejnega spora.« Namesto da bi se vprašanje razrešilo še pred vstopom Slovenije in Hrvaške v EU, je bilo prepuščeno mednarodni arbitraži, a se vpleteni strani ne moreta sporazumeti, kako razsodbo uresničiti. Predsednik Evropske komisije tega noče še kdaj doživeti.
Prvi odmevi na izjavo predsednika Evropske komisije
»Ne bi se rada spuščala na področje zunanjih zadev, ampak njegovo stališče se mi ne zdi prav,« je izjavo predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o Sloveniji, Hrvaški in Zahodnem Balkanu ocenila slovenska ministrica za obrambo Andreja Katič, ki se tudi udeležuje Münchenske varnostne konference.
»Če bi Evropska komisija pogojevala nadaljnjo vključitev v Evropsko unijo s tem, da so urejene meje, bi to izredno veliko moč dalo prav članici, ki noče implementirati odločbe arbitražnega sodišča. Tako na konferenci kot z ostalimi kolegi ministri smo govorili, kako pomembno je, da Zahodni Balkan ostane na dnevnem redu, da je pomembno približevanje tako Natu kot tudi Evropski uniji. Črna gora je zelo dober primer, za Makedonijo mislimo, da je na odlični poti, in v sklopu tega ta poteza ni bila najboljša.«
Theresa May: Evropska varnost je tudi naša varnost
Münchenska varnostna konferenca danes sicer potekav znamenju vse nevarnejšega sveta. »Na začetku kleta 2018 stoji svet pred nevarnim breznom,« je ocenjeval nemški izvršni zunanji minister Sigmar Gabriel. »Predvidljivost in zanesljivost sta videti zelo omejeni dobrini v mednarodnih odnosih.«
Po sedmih krvavih letih se sirski konflikt giblje v smer, ki prinaša akutno vojaško nevarnost tesnim partnerjem, meni nemški socialdemokrat, olimpijski mir pa je le malo zavrl nevarna jedrska zaostrovanja s Severno Korejo. Kitajska in Rusija izprašujeta liberalno zahodno ureditev. Zato bi morale po njegovem prepričanju ZDA imeti interes za tesno partnerstvo z Evropo. »Nihče ne bi smel poskušati razdvajati Evropske unije, ne Rusija, ne Kitajska, a tudi ne Združene države.«
Visoki socialdemokrat, ki bi rad ostal zunanji minister v novi veliki koaliciji kanclerke Angele Merkel, nasprotuje tudi ameriškim zahtevam, naj članice Severnoatlantske vojaške zveze Nato dvignejo obrambne proračune na dva odstotka bruto domačega proizvoda. »To bi bilo sedemdeset milijard na leto!« je ocenil za svojo Nemčijo, ki po njegovem prepričanju noče voditi v oboroževanju, ampak večji smisel vidi v sodelovanju z drugimi evropskimi državami.
Nemški izvršni šef diplomacije se je zavzel za kolikor mogoče tesne in dobre odnose EU tudi z Združenim kraljestvom po brexit-u, takoj za njim pa je v luksuznem münchenskem hotelu Bayerischer Hof britanska premierka Theresa May zavrnila številne pozive evropskih kolegov po vrnitvi v EU. Po njenem mnenju je treba demokratično odločitev spoštovati, a je tudi poudarila, da je »evropska varnost tudi naša varnost« ter posvarila predvztrajanjem EU pri togih institucionalnih omejitvah, ki bi lahko omejile skupni boj proti terorizmu ter kibernetskemu in organiziranemu kriminalu.
Minuli teden so tudi voditelji obveščevalnih služb Nemčije, Francije in Velike Britanije svarili, da bi nesposobnost skupnega obravnavanja sodobnih groženj le še povečala tveganja. Bruno Kahl, Bernard Ernie in Alex Younger so se prvič jasno sestali v Nemčiji, da bi poudarili, kako nepogrešljivo je njihovo sodelovanje.
»Tisti, ki ogrožajo našo varnost, si ničesar ne želijo bolj, kot pa da nas bi videli razklane,« je bila odločna britanska premierka. »Jasno in glasno povejmo, da tega ne bomo dovolili.« Mayeva ni navajala imen, v svojih prejšnjih izjavah pa je s prstom že kazala na Rusijo, ki jo je celo imenovala sovražna država. Nemški izvršni zunanji minister Gabriel se je raje zavzel za to, da Rusija v zahodnih državah ne bi videla le nasprotnike, pod posebnimi pogoji pa predlaga tudi postopno ukinjanje sankcij proti tej državi. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v svojem nastopu obtožnice ameriškega posebnega preiskovalca Roberta Muellerja proti trinajstim ruskim državljanom zaradi suma podtalnega vplivanja na ameriško predvolilno kampanjo imenoval blebetanje. Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost H.R. McMaster pa je izjavil, da je rusko vmešavanje nesporno. V svojem nastopu je obtoževal tudi Iran, ki v Siriji, Jemnu in Iraku gradi mreže šiitskih milic. »Mislimo, da je čas za ukrepanje.«
