Tiskane izdaje
Glavni cilj Pahorjevega obiska je bil sicer pozvati k dejavnejši vlogi evropske komisije pri doseganju izvrševanja razsodbe, a Juncker je bil glede konkretnejših informacij o metodah in časovnem okviru bolj skop. Govoril je predvsem, da bodo poskušali strani spraviti skupaj«.
V nekaj točkah je bil Juncker slišati, kot da je usklajen s slovensko držo. Zadevo obravnava predvsem v kontekstu prihodnje širitve EU na Zahodni Balkan; je tudi pomembnejše, kot si misli kdo v Sloveniji ina na Hrvaškem. »Nerešeno mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško vpliva na perspektivo balkanskih držav, da postanejo članice EU. Mejna vprašanja morajo biti rešena pred vstopom v članstvu,« je zatrjeval.
Omenil je razloge, zaradi katerih je Hrvaška rekla, da ne priznava odločbe, a evropska komisija želi posredovati med stranema na temelju arbitražne odločbe. »To je naša obveznost,« je povedal.
Vse, kar mora biti implementirano, bo implementirano, morda s težavami. »A ni vojne med državama,« je pojasnil Juncker. Generalno načelo v njegovih očeh je, da se odločitve sodišč morajo izvajati.
Opozoril pa je, da problem ne zanima nobenega drugega predsednika vlade ali države v EU. »Imajo le majhno zanimanje za vprašanje. Poskušam jim razložiti podrobnosti. Prihodnja širitev na Balkan je v rokah Hrvaške in Slovenije,« je povedal.
Juncker je še vedno razmeroma optimističen. Pojasnil je, da je pazljivo prebral odločbo in »razlike niso tako velike, kot se predstavljajo. Arbitražna odločba je tukaj, to moramo spoštovati, moramo jo izvršiti na najboljši način, ne da bi povečevali razlike.«
Pozval je tudi k izogibanju incidentom, saj da smo v obdobju, ko preverjamo, kako se premakniti v smer implementacije. »Ne bi se smeli bi zaplesti v konflikte. To ne bi koristilo in ne bi pospešilo rešitve,« je povedal,
Pahor je pozval »hrvaške prijatelje, naj obvestijo Ljubljano in Bruselj, da so pripravljeni spoštovati razsodbo.« To bi po njegovem mnenju zmanjšalo pritisk. Tako bomo laže šli v duh sodelovanja. Hrvaška da je lahko postala članica, ker je bil sklenjen arbitražni sporazum in se obvezala, da ga bo spoštovala.
»Ko Hrvaška ne priznava arbitraže, krši pogodbo o lastnem pristopu,« je povedal Pahor. Dejavnejšo vlogo evropske komisije glede izpolnjevanja hrvaških arbitražnih zavez obravnava kot politično in moralno dolžnost evropske komisije. Oklevanje glede izvršitve ali kar neizvršitev odločbe da bi bila spodbuda nacionalističnim in drugim silam v celotni regiji, ki zavračajo spoštovanje mednarodnega prava.
