Junckerjev načrt: Ustavitev pošiljanja beguncev k sosedam

Hrvaški premier je osnutek dokumenta označil za neresen in nerealen. Prepričan je, da ga ne bodo sprejeli.

Objavljeno
24. oktober 2015 14.26
BELGIUM-EU-SLOVENIA
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Želja predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja pred jutrišnjim vrhom EU-Balkan je, da bi pot beguncev čez Balkan potekala v bolj urejenih razmerah.

Med drugim naj bi bili sprejeti sklepi, ki bi bili lahko uresničeni že v ponedeljek. Po poročanju Frankfurter Allgemeine Zeitunga je Juncker pripravil načrt s 16 točkami, ki naj bi zagotovil boljše sodelovanje med državami na poti.

Tako naj bi voditelji že v 24 urah v svojem neposrednem delovnem okolju imenovali posebne predstavnike, zadolžene za izmenjavo informacij z drugimi državami. Vlade naj bi v enem dnevu začele pripravljati analize tega, kaj potrebujejo v bitki s krizo.

Namestitev beguncev naloga tudi tranzitnih držav

Junckerjeva logika je, da bi morali nemudoma končati prakso hitrega pošiljanja beguncev k sosedom. Takšna politika je po njegovem mnenju nesprejemljiva. To naj bi po načrtu države lahko naredile zgolj v soglasju s sosedo. Tranzitne države naj bi naredile več za namestitev beguncev pri njih. Če nimajo dovolj zmogljivosti (denimo šotorov, postelj ali zdravila) lahko dobijo pomoč.

Tudi na balkanskem vrhu bodo predvidoma vztrajali pri strogi uporabi dublinskih pravil, ki so med begunsko krizo množično kršena. Tako beguncev, ki zavračajo registracijo, denimo, v Grčiji ali Italiji, sploh ne bi smela sprejeti.

Voditelji naj bi se spet zavzeli za hitrejše vračanje beguncev, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, v njihove domovine. Tudi Afganistan velja za državo, v katero bi lahko vračali migrante, ki doma niso ogroženi ali politično preganjani.

V Slovenijo, ki je v zadnjih dneh najbolj obremenjena in si je še posebej prizadevala za sklic vrha, naj bi že do srede poslali 400 policistov iz drugih članic EU.

EU je na različnih vrhih in ministrskih zasedanjih že sprejela kopico odločitev, a ima z njihovimi uresničevanji v praksi nemalo težav. Kljub kopici pozivov k boljšemu nadzoru zunanje meje, begunci v čedalje večjem število še vedno nemoteno prehajajo iz Turčije v Grčijo, od koder nato nadaljujejo pot proti srednji Evropi.

Ankara, ki ima na razpolago mehanizme za ustavitev toka, je obotavljiva in še noče ustreči evropskim željam. Tudi model premeščanja beguncev iz vstopnih držav, predvsem Grčije in Italije, ne zaživi. Od načrtovane premestitve 160.000 beguncev, jih je doslej odšlo v druge članice manj kot sto.