Tiskane izdaje
Presenečenje bi bilo, če ne bi bile obujene razprave o Evropi več hitrosti in njenem globlje povezanem jedru. Temo, o kateri se razpravlja že vsaj od sredine devetdesetih let, je po neuradnem vrhu EU na Malti na začetku meseca spet načela kanclerka Angela Merkel. Sklicujoč se na izkušnje iz zadnjih let, je ugotavljala, da bo nastala Evropa različnih hitrosti in da ne bodo vsi vedno sodelovali na enaki ravni integracije. Tako kot med razpravami v prejšnjih letih še vedno ni povsem jasno, kakšna naj bi v resnici bila takšna integracija.
Nekaj tednov pozneje se je kot zagovornik Evrope več hitrosti začel predstavljati še predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. »Nas hoče naprej vseh 28? Ali ne bi raje, da tisti, ki želijo hitreje naprej, gredo naprej, ne da bi bili drugi oškodovani,« se je prejšnji teden spraševal v govoru na katoliški univerzi v belgijskem mestu Louvain-la-Neuve. V Junckerjevi evropski komisiji pospešeno pišejo belo knjigo o prihodnosti EU, ki bo predstavljena na pripravah na vrh ob 60. obletnici podpisa rimskih pogodb 25. marca.
Evropsko protislovje
Vsaj na prvi pogled je videti protislovno, da v evropski komisiji zagovarjajo Evropo več hitrosti, ki utegne še povečati moč članic in medvladnega odločanja v škodo skupnih institucij. Med dolžniško krizo je bila evropska komisija že tako potisnjena na obrobje in vajeti so bile v rokah članic. Juncker je ob prihodu v bruseljsko palačo Berlaymont leta 2014 sicer razglasil, da bo na čelu evropske komisije, ki ne bo tehnokratska, ampak politična institucija, a v bitki z drugimi glavnimi akterji na evropskem odru se še ni najbolje uveljavil.
Juncker predlaga posebno prožno strukturo, saj da ni več času primerno, da moramo vsi enako delati skupaj. Število sodelujočih držav bi se na posameznih področjih, na katerih bi se lahko globlje povezali, razlikovalo. »Komur bi v kuhinji postalo prevroče, bi lahko šel na sveži zrak,« je Juncker nazorno opisal svojo logiko. Kot področja posebnega povezovanja je omenil gospodarstvo, obrambo, znanost. Okoli jedra bi bili različni koncentrični krogi. Tam bi po Junckerjevem mnenju lahko bili Velika Britanija (po brexitu) in Turčija.
Več hitrosti že živimo
Na več področjih je povezovanje z različnimi hitrostmi že postalo dejstvo. Dva najbolj znana primera sta schengen ali evro. O denarni uniji je bilo v zadnjih letih po izbruhu dolžniške krize napisanih veliko analiz ter poročil s predlogi za odpravo njenih napak in poglabljanje. Na mizi so, denimo, predlogi za poseben proračun ali pravega ministra za finance v območju z evrom. Lizbonska pogodba dopušča še poglobljeno sodelovanje skupine članic v institucijah in postopkih EU. Tak projekt skupine članice je uvajanje davka na finančne transakcije, ki je sicer zastalo.
Svoje bodo povedali
Vsekakor so voditelji bolj zadržani do predlogov globljih sprememb, tudi institucionalnih, ki bi zahtevala posege v pogodbene temelje. Na drugi strani je evropski parlament, ki je sprejel kar tri resolucije o prihodnosti EU. Sestavili bi drugi dom evropskega parlamenta, v katerega bi se preoblikoval svet EU. Na vseh področjih bi bilo odpravljeno odločanje s soglasjem. Zagovarjajo povezovanje na gospodarsko-finančnem področju z močno integracijo na bruseljski ravni z ločenim proračunom območja z evrom in ustanovitev pravega evropskega monetarnega sklada.
