Tiskane izdaje
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je v svojem današnjem govoru o stanju Unije veliko časa namenil vprašanju migracij, poudaril pa je tudi pomen razvijanja industrije, boja proti podnebnim spremembam, boljše zaščite v digitalnih komunikacijah in na spletu ter vlogo proste trgovine.
Zakonite migracijske poti so nujne
»Evropa ni trdnjava in to nikoli ne bo postala,« je prepričan predsednik komisije. Dejal je, da je v Evropski uniji do danes zatočišče ali azil našlo 720.000 ljudi − več kot v ZDA, Avstraliji in Kanadi skupaj. A ne sme ostati pri tem, pravi Luksemburžan. Razočaran je, da niso vse članice pokazale dovolj solidarnosti znotraj EU.
»Samo 36 odstotkov migrantov, ki prebivajo v Evropski uniji, a nimajo urejenega statusa, se dejansko vrne v svoje domovine,« je dejal in dodal, da se mora EU intenzivneje lotiti urejanja njihovega statusa oziroma njihovega vračanja. Hkrati je treba pokazati več solidarnosti z Afriko, je prepričan predsednik komisije, zato je članice pozval, naj od besed preidejo k dejanjem. »Močno so me pretresli življenjski pogoji v centrih za sprejem beguncev. Evropska komisija bo tesno sodelovala z Združenimi narodi, da bi naredili konec tej škandalozni situaciji.«Poudaril je pomen utrjevanja zakonitih migracijskih poti, saj da se bodo nezakonite migracije ustavile le, če bodo migranti dobili drugo opcijo in se jim ne bo treba podati na nevarno pot čez Sredozemsko morje.
Več pozornosti trgovini, industriji in zaščiti na spletu
Trgovinska vloga Unije je bila prva prioriteta, ki jo je izpostavil Juncker, a ob upoštevanju recipročnosti in dejstva, da Evropska unija ne bo postala naivna zagovornica svobodne trgovine. Oblikovali naj bi tudi posebno telo, ki bo na ravni Unije nadzorovalo mobilnost delavcev.
Poudaril je tudi pomembnost nove industrijske politike EU, ki bi temeljila na dekarbonizaciji. Evropska komisija si po njegovih besedah želi, da bi bila evropska industrija močnejša in pomembnejša − to je ključno tako za industrijsko bazo kot tudi za evropske delavce.
Govoril je tudi o nujnosti boljše zaščite na digitalnem področju, torej pri varstvu intelektualne lastnine, kulturne raznolikosti in varstvu osebnih podatkov ter varovanja pred spletnimi terorističnimi napadi in spletno radikalizacijo. Lani je bilo po njegovih besedah v EU 4000 kibernetskih napadov, 80 odstotkov evropskih podjetij pa je menda že bilo žrtev tovrstnih napadov. Za ta namen komisija predlaga ustanovitev komisije za kibernetsko varnost.
Širjenje Unije?
Širitvena perspektiva za Zahodni Balkan mora ostati, je prepričan Juncker. Pravi, da bo Evropska unija v prihodnosti gotovo imela več kot 27 članic, a da Turčija vanjo najverjetneje ne bo vstopila v doglednem času.
V kontekstu boljšega nadzora zunanje meje je predsednik evropske komisije izrazil odobravanje vstopu Romunije in Bolgarije v schengensko območje. Tudi z vstopom Hrvaške se strinja, ko bo ta država izpolnila pogoje. Izrazil je tudi strinjanje z vstopom vseh članic EU v območje z evrom, hkrati pa je dejal, da bi tudi nečlanicam lahko ponudili pomoč.
V splošnjem se Juncker zavzema za močnejšo in trdnejšo denarno unijo. Krizni mehanizem ESM naj postopoma postane evropski monetarni sklad, je prepričan predsednik. Strinja se tudi z idejo skupnega finančnega ministra. Ta bi nadziral instrumente za pomoč članicam v krizi. Bil bi podpredsednik evropske komisije in »šef« območja z evrom. Po Junckerjevi viziji območje skupne valute ne bi imelo svojega proračuna, ampak posebno »evrolinijo« znotraj obstoječega proračuna EU.
Juncker je v evropskem parlamentu predstavil načrte komisije do konca mandata in svojo vizijo Evrope. Foto: Jean-Francois Badias/AP
Juncker ne bo več kandidiral
Juncker je tudi dejal, da ne bo več kandidiral za predsednika evropske komisije. Zagovarja namreč združitev funkcij predsednikov evropskega sveta in evropske komisije. Tako bi bila Unija bolj učinkovita, je prepričan.
Svoj enourni govor je končal s pozivom k čimprejšnji obnovi EU. »Razprimo jadra in izkoristimo ugoden veter,« je članice pozval predsednik komisije: »Ko bodo spet oblaki, bo prepozno.«
Pri spremljanju govora predsednika evropske komisije v živo lahko v orodni vrstici posnetka (spodaj desno) izberete jezik. Na voljo je tudi simultano prevajanje v slovenščino.
***
Govor predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju Unije, na katerem je danes zjutraj predstavil vizijo smeri razvoja EU, ni še nikoli v njegovem mandatu pritegnil tolikšne pozornosti. Luksemburžan je že spomladi predstavil pet scenarijev prihodnosti EU, danes pa je bil glede njih bolj konkreten.
Že pred govorom je bilo pričakovati, da bo predstavil svoje videnje razmer v Uniji in ponudil rešitve za prihodnost. Bolj kot neposredne kritike Madžarske in Poljske naj bi imel pred očmi interes po zbliževanju z vzhodnimi članicami, ki so se v zadnjih letih, predvsem na področju migracijske politike in skupnih vrednot, oddaljile od glavnega toka v EU.
V času, ko več 100.000 ljudi, beguncev in migrantov, čaka pred vrati Evrope, si v Uniji marsikdo želi hitre in prepričljive rešitve. A Juncker, tako kot voditelji članic, nima v rokah čarobne paličice. Evropski vzvodi za vpliv na položaj v Siriji, na širšem Bližnjem vzhodu in v Afriki so omejeni. Tako na področju skupne zunanje politike kot tudi skupne obrambe naj bi EU dobila nov zagon.
Unija je gradbišče še na številnih drugih področjih. Juncker je ob prihodu v bruseljsko palačo Berlaymont leta 2014 napovedal, da do konca njegovega mandata čez dve leti ne bo širitve EU. A razmere na jugovzhodu Evrope so nepredvidljive in v ključnih glavnih mestih je več interesa za čimprejšnjo integracijo balkanskih držav, ko bodo izpolnile temeljne pogoje.
V prihodnjih mesecih, kmalu po nemških volitvah in oblikovanju nove vlade v Berlinu, je pričakovan še začetek razprave o poglabljanju denarne unije. To si v Parizu predstavljajo ne samo z idejo o skupnem finančnem ministru območja z evrom, marveč tudi s predlogom posebnega proračuna evrskih držav.
Ker je želja Bruslja, da bi se morali bolj osredotočiti na prihodnost EU in na njeno notranjo trdnost, se Juncker najbrž ne bo veliko ukvarjal z vprašanjem brexita. Bolj bo v ospredju prihodnja vloga EU v svetu, v katerem predsednik ZDA Donald Trump rožlja s protekcionizmom, zaviranjem svobodne trgovine. Unija bo ostala odprta za poglabljanje trgovinskega sodelovanja z vsemi.
To po drugi strani ne pomeni, da ni pripravljena obvarovati svojih interesov, med drugim glede investicij v strateških sektorjih s političnim predznakom, denimo iz Kitajske.
Juncker noče, da se EU vpleta v slovensko-hrvaški spor
Juncker je po govoru v intervjuju za šest evropskih medijev govoril tudi o slovensko-hrvaški arbitraži. Bil je bolj zadržan kot drugi predstavniki EU v zadnjih tednih. Na vprašanje Dela je pojasnil, da je v tesnem stiku s predsednikoma vlad. »Ne mislim, da bi bilo vpletanje z evropske strani v tem konfliktu modro in koristno,« je ocenil. Želi si, da težavo rešita premiera in vladi. Po njegovem mnenju morata obe državi vedeti, da vprašanje ne zanima drugih držav članic. »Zanima mene, ker vem, da je to v obeh državah pomembna razprava.« Spomnil je, da se je pred nekaj meseci ukvarjal z vrstami prebežnikov na meji. »Želim pomagati, a premieroma nočem javno dajati nasvetov,« je povedal. Več v Sobotni prilogi Dela.
