Tiskane izdaje
Bruselj – Ko bodo voditelji 28 članic jutri popoldne prišli v bruseljsko palačo Justus Lipsius na vrh EU, se bo začela zadnja faza velikega kadrovskega pokra, ki se je začel po evropskih volitvah.
Dve instituciji EU sta sicer že dobili šefa – evropsko komisijo bo vodil Luksemburžan Jean-Claude Juncker, na čelu evropskega parlamenta pa je spet Nemec Martin Schulz –, a zasedenih mora biti še veliko drugih položajev. Uradno bo vrh odločal samo o prihodnjem zunanjepolitičnem predstavniku EU (do zdaj je bila na položaju Britanka Catherine Ashton) in nasledniku Belgijca Hermana Van Rompuya na čelu evropskega sveta. Odločanje bo potekalo pod vplivom sestavljanja prihodnje evropske komisije, v katerem ima niti v rokah Juncker.
Izbor zunanjepolitičnega predstavnika
V zadnjih dneh so se v bruseljskih hodnikih začela kopičiti ugibanja o razpletu na vrhu. Bolj ali manj gotovo je le, da bodo voditelji na vrhu morali poiskati spolno, politično in geografsko ravnotežje (enega od dveh položajev naj bi dobil predstavnik katere od novih članic). Kot favoritinja za položaj zunanjepolitične predstavnice sicer velja 41-letna voditeljica italijanske diplomacija Federica Mogherini. V igri sta še dva »vzhodnjaka«, bolgarska komisarka za mednarodno sodelovanje Kristalina Georgieva in poljski zunanji minister Radosław Sikorski.
Če bi bila na vrhu, ki se utegne zavleči pozno v noč – voditelji se bodo morali lotiti še ukrajinske krize – res izbrana Italijanka iz levosredinskega tabora, bi Rompuyev naslednik predvidoma postal predstavnik katere od nekoč socialističnih držav, ki so vstopile v EU v prejšnjem desetletju. Vzhodne članice so se že na zadnjem vrhu sredi julija postavile po robu Mogherinijevi, češ da je Italija preveč prorusko usmerjena. Z izborom enega od njihovih kandidatov za predsednika evropskega sveta bi bile po takih preigravanjih zadovoljne in bi lahko podprle Italijanko.
Ob poljskem premieru, konservativcu Donaldu Tusku, ki je bil do zdaj glede svojih ambicij v Bruslju precej zadržan, se kot resna kandidata menjata še dva nekdanja predsednika vlad baltskih držav, Estonec Andrus Ansip in Latvijec Valdis Dombrovskis, ki je sicer tudi kandidat Rige za prihodnjega evropskega komisarja. Toda: če bi zunanjepolitični predstavnik postal kateri od kandidatov z vzhoda, bi lahko bila v igri danska premierka socialdemokratka Helle Thorning-Schmid. Izključiti se, seveda, ne da scenarija, po katerem bi na enem od obeh položajev končal nekdo povsem tretji.
Junckerjevo upanje:
Junckerjevo upanje so še članice, kakršne so Slovenija, Belgija, Nizozemska in Danska, v katerih še ni povsem jasno, kdo bo zasedel komisarski položaj. Ugiba se tudi, da bi Poljska in Romunija utegnili umakniti svoja moška kandidata, če ne bosta dobili želenih položajev, in namesto njiju predlagati ženski. Tako bi Junckerju račun lahko izšel. Evropski socialisti in demokrati (S & D), ki z Junckerjevo EPP sestavljajo veliko koalicijo so že nedvoumno sporočili, da bo zanje komisija, v kateri ne bo vsaj enako število komisark kot do zdaj (devet), nesprejemljiva.
Kljub temu se zdi, da bi parlamentarci (tudi v sestavi in strukturah parlamenta bi težko govorili o obstoju spolnega ravnotežja) lahko privolili v kakšno komisarko manj, če bi ženske dobile vplivne položaje. Po drugi strani je veliko vprašanje, kako močne resorje jim Juncker sploh lahko ponudi. Med šestimi največjimi članicami, ki si bodo gotovo razdelili najpomembnejše resorje, je namreč le Italija predlagala žensko. Tako bi komisarkam lahko kvečjemu ponudil podpredsedniške položaje v komisiji, ki jih bo glede na dosedanjo prakso na razpolago vsaj pol ducata.
Skrajni scenarij za Junckerja bi bil, če bi moral članice pozvati k novim predlogom, da bi lahko dobil boljše razmerje med spoloma. Pri izbiranju resorjev se dogajajo še drugi zapleti. Po pisanju Süddeutsche Zeitung se namreč Berlin odločno postavlja po robu želji Pariza, da bi prihodnji francoski komisar, socialist Pierre Moscovici, v Bruslju dobil vpliven gospodarski resor. Razlog za zadržke je predvidljiv: nemška vlada se boji, da bi bil nekdanji finančni minister Moscovici preveč popustljiv glede zahtevane javnofinančne discipline.
V štabu Jean-Clauda Junckerja so tudi potrdili, da je izvoljeni predsednik evropske komisije opravil telefonski pogovor z Mirom Cerarjem, a njegove vsebine nočejo komentirati.
