Berlin – Sovpadanje se zdi zlovešče: na dan smrti nekdanjega zahodnonemškega zunanjega ministra Hans-Dietricha Genscherja, velikega graditelja mostov med Vzhodom in Zahodom, so ZDA napovedale vojaške okrepitve v vzhodni Evropi. Rusija je že zagrozila z »maksimalno učinkovitim« in »asimetričnim« odgovorom.
Po prihodnjem februarju napovedana namestitev tankovske brigade na vzhodnih mejah vojaške zveze Nato je odgovor na zaskrbljenost evropskih zaveznikov zaradi ruske agresije, pravijo v Pentagonu. 4200 vojakov, 250 tankov in drugo najsodobnejšo oborožitev bodo rotirali, za kandidatke pa veljajo baltske države, Poljska, Romunija in Bolgarija. Ruski veleposlanik pri Natu Aleksander Gruško je napovedal »maksimalno učinkovite« in »docela asimetrične« protiukrepe. »Nismo samo opazovalci, če se nam zdi nujno, tudi vojaško ukrepamo za uravnoteženje z ničimer upravičene okrepljene navzočnosti.«
V Pentagonu verjamejo prav nasprotno. »S tem razvijamo strategijo krepitve naših Natovih zaveznikov in partnerjev ter zagotovitve močnih in primernih ukrepov zaradi agresivne Rusije v vzhodni Evropi in drugod,« je povedal poveljnik sil zveze Nato v Evropi Philip Breedlove. Ameriški general je februarja v nastopu v ameriškem kongresu kot največje grožnje ameriški in evropski varnosti navedel nestabilnost na jugu stare celine zaradi begunskega navala in »vse močnejšo in agresivnejšo« Rusijo. »ZDA in Nato morata za 360 stopinj spremeniti svoj pristop k varnosti,« je ocenil.
Putinova agresivna
Nevarnost je, da bodo z navalom beguncev v Evropo prispeli tudi teroristi Islamske države, »ki se širi kot rak«. Nekateri drugi zahodni opazovalci obtožujejo Kremelj, da z vojaškimi akcijami v soseščini in tujini odvrača pozornost državljanov od čedalje težjega domačega gospodarskega položaja, ki je nastal zaradi prevelikega opiranja na energetske vire, ter zatiranja političnih nasprotnikov.
Nevidni zidovi
Kaj bi na to dejal pokojni Genscher? Vroča razprava o tem vprašanju je potekala že v času njegovega življenja, ko je februarja 1990 sovjetskemu kolegu Eduardu Ševardnadzeju izrazil zavedanje, »da pripadnost združene Nemčije Natu sproža zapletena vprašanja«. Že konec januarja tistega leta se je v govoru na evangeličanski akademiji v Tutzingu izrekel proti širjenju Nata proti vzhodu, a kasneje teh izjav ni hotel interpretirati kot obljubo.
Po prepričanju številnih opazovalcev je nemško vodstvo v pogovorih s sovjetskim vodstvom najbolj skrbelo, da bi jih ti prisilili izbirati med članstvom v Natu in združitvijo, zato so res zavrnili namestitev Natovih sil na nemškem vzhodu. Tudi po Ševardnadzejevih besedah pa si tedaj še nihče ni predstavljal razpada Varšavskega pakta. Dolgoletni zahodnonemški zunanji minister je bil poleg tega med ustvarjalci helsinške deklaracije, ki podpisnicam zagotavlja pravico do svobodnega izbiranja zavezništev.
Če jedrska supersila Rusija vidi stvari drugače, je zdaj največje vprašanje, kaj naj bi pomenili morebitni »maksimalno učinkoviti asimetrični« ukrepi. V ruskem zunanjem ministrstvu so omenili tudi možnost zasedanja sveta Nato-Rusija. Jim bo v »genscherjevskem« duhu vendarle uspelo zmanjšati napetosti?