Tiskane izdaje
Zunanji ministri šestih ustanovnih članic EU so se v torek sestali v Rimu, kjer je bila 1957. podpisana pogodba, mejnik v gospodarskem in političnem povezovanju Evrope. Razpravljali so o multiplih krizah celine. Skoraj 60 let po rimski pogodbi je prva dilema, kaj je ostalo od evropskih idealov.
Od nekdanjega navdušenja nad Evropsko unijo in plemenitih ciljev ni ostalo nič, povsod prevladujejo malodušje, resigniranost, obup. Unija je v kritičnem obdobju in v slabem stanju, njeni cilji so ogroženi, so se strinjali zunanji ministri Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga, ki so se v rimski Vili Madama zbrali na diskretnem sestanku. Govorili so o nizu aktualnih kriz, ki ogrožajo trdnost Unije, in prihodnost integracije. Na ostale države članice so naslovili skupno opozorilo, da mora osemindvajseterica spet poiskati »duha solidarnosti«. Evropa »je uspešna tedaj, kadar uspe preseči lastne ozke interese in kadar prevlada solidarnost«, so med drugim zapisali v uradnem sporočilu in pozvali k bolj integrirani uniji (ever closer union) državljanov Evrope.
»Zaskrbljeni smo zaradi stanja evropskega projekta«, je objavil komunike vodij diplomacij držav ustanovnih članic, ki je stopila v bran Uniji in se ima za posebej poklicano, da spregovori. Šesterica držav je namreč 25. marca 1957 podpisala rimsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena tedanja Evropska gospodarska skupnost, predhodnica Unije. Najpomembnejšo vlogo pri genezi Evropske unije so imeli Nemec Konrad Adenauer, Francoza Jean Monnet in Robert Schuman, Italijana Altiero Spinelli in Alcide De Gasperi, Belgijec Paul-Henri Spaak, Luksemburžan Joseph Bech, Nizozemec Johan Willem Beyen; to so ustanovni očetje EU.
Torkovo srečanje je razumljivo ostalo brez konkretnih odločitev, poskušalo je obuditi originarnega duha. Kar se samega formata v šestero tiče, je gostitelj, šef Farnesine Paolo Gentiloni, izjavil, da italijanski pobudi ni do ekskluzivnosti. Naslednji sestanek, ki naj bi vključil še katero državo, bo menda čez kak mesec v Belgiji. Sicer pa so udeleženci prišli v Rim, kot piše italijansko časopisje, vsak s svojimi občutji. Francija na primer, venomer dvomljiva do vsake pobude, ki lahko razredči pomen oziroma zmanjša specifično težo njenega priviligiranega partnerstva z Nemčijo. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je sestanek komentiral kot »dobro pobudo v pravem trenutku«.
Srečanje je potekalo v kontekstu čedalje bolj razdeljene Evrope, ko se celina spopada z več hkratimi krizami, še posebej z begunsko. Madžarska in Avstrija sta ta teden pozvali k ograjam na makedonski in bolgarski meji z Grčijo. Namesto skupne evropske migracijske politike opažamo povsod samo nacionalne rešitve, ki ščitijo ozke nacionalne interese. Aktualni »dvomi in krize grozijo, da bodo postavili pod vprašaj celoten evropski projekt«, je opozoril italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni. Diplomatsko omizje je načelo predvsem prihodnost EU in enotnost njenih članic med krizami, ki ogrožajo same temelje Unije. Med glavnimi temami so bili gospodarska kriza, ki je še ni konec, obvladovanje migrantskih tokov in ohranitev schengenskega območja, grožnja mednarodnega terorizma ter možnost izstopa Velike Britanije iz Evropske unije.
Nemški zunanji minister Steinmeier je pred rimskim shodom v intervjuju za milanski Corriere della Sera komentiral problematiko evroskepticizma in desničarskega populizma, ki vse bolj zaposluje politični mainstream. »Nihče se ne sme igrati z ognjem, ko gre za temelje evropske ideje. Moramo se ponovno boriti za Evropo, Evropa pač ni problem, je rešitev,« je povedal vodja berlinske diplomacije. Ni mogel zaobiti niti možnosti brexita, priprav Velike Britanije na referendum o obstanku oziroma odhodu iz evropske povezave; brez Otoka, češ da bi EU ostala »revnejša, šibkejša, manj odprta v svet«.
O sistemu kvot za solidarno porazdelitev beguncev po državah članicah EU – to ostaja teorija, ne praksa – so ministri v skupni izjavi poudarili »prioriteto, da z učinkovitostjo in humanostjo v celoti uresničijo skupne odločitve«. Nemški zunanji minister je po večerji izjavil, da se ustanovne članice strinjajo, da je treba narediti vse za skupno rešitev begunske krize, saj je razmišljanje nekaterih držav o reševanju te problematike na lastno pest »iluzorno«.
Šesterica
Prihodnje leto bo šestdesetletnica podpisa rimske pogodbe, šest držav, Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, je 25. marca 1957 v Rimu podpisalo pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. Ta dokument je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim svoboščinam EU: prostemu pretoku oseb, blaga, kapitala in storitev. Podpis je po besedah Adenauerja »verjetno največji dogodek povojnega časa«.Italijanska prestolnica je tudi za depozitarko vseh pogodb EU. Šest let prej, leta 1951, pa je šesterica držav podpisale pariško pogodbo, uradno oblikovanje Evropske skupnosti za premog in jeklo. Pomenila je začetek uresničevanja vizije prizadevanja za mir in preseganje nacionalizmov v Evropi, ki jih je bilo v izčrpanih državah po koncu vojne vse več.
