Kaj se zgodi, ko zmanjka delavcev?

Nekatera britanska podjetja višajo plače kot odgovor na pomanjkanje delovne sile.

Objavljeno
27. junij 2017 13.39
Jure Kosec
Jure Kosec
Leto dni po britanskem referendumu o izstopu iz EU se nekateri sektorji otoškega gospodarstva, ki so odvisni od tuje delovne sile, pritožujejo nad njenim pomanjkanjem. Vlado pozivajo, naj pri pogajanjih o brexitu v ospredje postavi interese gospodarstva.

Z drugimi besedami, prepričujejo jo, naj opusti arbitrarno postavljene cilje o zmanjševanju priseljevanja v državo pod 100.000 ljudi na leto. Trenutno je razlika med tistimi, ki so se priselili v državo in tistimi, ki so se iz nje izselili, skoraj trikrat višja, kljub temu da se je med septembrom 2015 in septembrom 2016 zmanjšala za skoraj šestino na 273.000. Referendum je imel negativen vpliv na priseljevanje v državo, predvsem zaradi nejasnosti o tem, kaj se bo zgodilo z migranti, ko bo Združeno kraljestvo enkrat zapustilo EU. Njegov učinek se je po pričakovanjih odrazil tudi na manjšanju ponudbe razpoložljive delovne sile, ki jo v državi z eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropi že tako ali tako primanjkuje.

Theresa May je je v ponedeljek, ob predstavitvi britanskih pogajalskih izhodišč ponovno zagotovila, da nikomur, ki je v državo vstopil na zakonit način, po brexitu ne bo treba oditi. A konservativna vlada še vedno vztraja pri svojem kontroverznem cilju o zmanjševanju priseljevanja na »nekaj deset tisoč ljudi na leto«. Prepričana je, da je nadzor nad priseljevanjem in njegovo posledično zmanjšanje na vzdržno raven eno od osnovnih meril, po katerem bodo volivci sodili uspešnost brexita.

Ponudba in povpraševanje

Gospodarstveniki nad tovrstno politizacijo statistik niso navdušeni in opozarjajo, da podjetja za dobro poslovanje potrebujejo konstanten dotok talenta ter usposobljene delovne sile. Mnogi so zaskrbljeni, da bo nova priseljenska politika prekinila ključen dotok delavcev iz tujine in še povečala težave tistih sektorjev, kjer se že sedaj soočajo z mankom ustreznih kadrov. Iz nedavne raziskave angleške centralne banke, ki je zajela 400 različnih družb, je razvidna, da večina podjetij že čuti pritisk brexita, ko gre za povpraševanje po delavcih.

Največje težave je opaziti v kmetijstvu in gradbeništvu, ki sta odvisna predvsem od nizko kvalificirane delavne sile. Največji padec ponudbe so zabeležili v kmetijstvu, ki je odvisno predvsem od nizko kvalificirane delavne sile. Sezonskih delavcev je bistveno manj, kot jih je bilo pred letom dni, je prejšnji teden opozorila nacionalna zveza kmetov (NFU), eno najmočnejših industrijskih združenj na Otoku. Po podatkih, ki jih je zbrala med svojimi člani, se je na delo po zimskem premoru vrnila zgolj tretjina ljudi, 17 odstotkov razpoložljivih delovnih mest pa je ostalo nezapolnjenih.

Od 80.000 sezonskih delavcev, ki pobirajo in pakirajo sadje in zelenjavo, pridelano na britanskih tleh, jih je le nekaj odstotkov rojenih v Združenem kraljestvu. Večina jih v državo pride iz Romunije, Bolgarije in drugih vzhodnoevropskih držav. Brexit je veliko ljudi prestrašil, poudarjajo predstavniki zaposlitvenih agencij, in v njihovo zavest utrnil predstavo o tem, da je Britanija do tujcev neprijazna. Svoje je naredil tudi padajoči tečaj funta, ki je v primerjavi z evrom izgubil kar nekaj vrednosti in pot v Britanijo tako naredil še nekoliko manj privlačno. S pomanjkanjem delovne sile se po poročanju Financial Timesa soočajo tudi v drugih sektorjih gospodarstva, kot sta zdravstvo in informacijske tehnologija, kjer je potreba predvsem po visoko kvalificiranih kadrih.

Plačilo kot korektiv

Predstavniki kmetijstva po pisanju Guardiana napovedujejo, da bo zaradi pomanjkanja delavcev pridelana hrana ostala nepobrana in da bo cena nekaterih pridelkov v britanskih supermarketih narasla tudi za 50 odstotkov. Na dolgi rok bi to lahko pomenilo konec pridelave sadja in zelenjave, opozarjajo največji pesimisti, saj bi kmetijska podjetja enostavno prestavila svojo proizvodnjo v druge države.

Tovrstna opozorila bi bila verjetno upravičena, če bi se dejansko uresničil kateri od katastrofalnih scenarijev o tem, kako veliko škodo bo britansko gospodarstvo utrpelo po referendumu, in če ekonomska zgodovina ter sodobni primeri spopadanja s pomanjkanjem delovne sile iz tujine ne bi ponujali odgovorov na težave, s katerimi se soočajo zaposlovalci.

Britancev sezonsko delo po navedbah zaposlitvenih agencij ne zanima, a resničnost teh trditev je samo po sebi težko preveriti. Tudi če britanski delavci dejansko zavračajo tovrstne oblike dela, logika narekuje, da v ozadju njihovih odločitev stojijo racionalni razlogi, ti pa so ponavadi povezani z višino plačila.

Po ugotovitvah angleške centralne banke je kar 70 odstotkov podjetij, ki so sodelovala v njeni raziskavi, kot odgovor na pomanjkanje razpoložljive delovne sile zvišalo plače svojih zaposlenih. Pravila prostega trga so v tem primeru jasna: zmanjševanje ponudbe na trgu dela vodi v večje dohodke za delavce, saj ti postanejo bolj iskani. Plače v Združenem kraljestvu so od leta 2008 do leta 2015 stagnirale in se do danes niso vrnile na raven pred krizo. V zadnjih dveh letih so se vendarle začele višati skupaj z inflacijo. Nobeno naključje ni, da je v istem obdobju zaposlenost med prebivalstvom dosegla rekordno raven.

Povsem verjetno je, da se bo ta rast dohodkov v nekaterih sektorjih gospodarstva nadaljevala po izstopu Britanije iz EU, tudi kot korektiv za pomanjkanje razpoložljive delovne sile. To pa bi lahko brexit v očeh mnogih dejansko spremenilo v uspeh.