Tiskane izdaje
Umik, ki ga je Adams naznanil konec prejšnjega tedna, je bil pričakovan in sprejet z olajšanjem. Stranka Sinn Féin, ki jo vodi od leta 1983, bo prihodnje leto dobila novega predsednika, po vsej verjetnosti nekoga, s katerim bo poskusila še nekoliko bolj zabrisati svojo kontroverzno, temno preteklost, kot ji je to uspelo v zadnjih letih.
Sinn Féin je dolgo funkcionirala kot politično krilo Irske republikanske armade (Ira), dokler ta v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni odložila orožja. Adams je bil s pokojnim Martinom McGuinnessom, nekdanjim poveljnikom Ire, eden tistih, ki so vodili preobrazbo republikanskega gibanja in ga v dveh desetletjih z margine povzdignili med politični mainstream. Toda ultimativnega preskoka - v politično silo, ki bi se bila sposobna prebiti na oblast - mu nikoli ni uspelo izvesti. To nalogo bo prepustil nasledniku.
Irski in britanski mediji so se v zadnjih dneh po večini strinjali, da bo Adamsov napovedani odhod močno vplival tako na irsko kot na severnoirsko politiko. Največ, so poudarili, si lahko od tega obeta ravno Sinn Féin, za katero je bil 69-letni politik v zadnjih letih predvsem ovira pri doseganju volilnih ciljev. Strankine ambicije se upogibajo pod težo nepozabljene preteklosti, kar se kaže predvsem na ravni irske nacionalne politike, kjer nobena od tradicionalnih strank noče stopiti z njo v koalicijo. Sklepanje dogovora z Adamsom je enostavno videti preveč tvegano, da bi se komurkoli zares izplačalo truditi, posledica tega pa je, da je Sinn Féin v času sestavljanja vlad de facto vnaprej izločena iz vseh potencialnih kombinacij.
Adamsov umik bi lahko vse to spremenil, so opozorili analitiki, stranka pa bi po vsej verjetnosti lažje našla skupni jezik z levosredinsko Fianno Fáil, katere člani so v preteklosti že navijali za oblikovanje koalicije z irskimi republikanci, ki bi ji uspelo premagati vladajočo desnosredinsko opcijo.
Po predvidevanjih bi stranka brez dolgoletnega voditelja sčasoma ubrala bolj zmerno pot do uresničitve svojih političnih ambicij, med katerimi je še vedno na prvem mestu združitev Severne Irske z Republiko Irsko. Eden od ključnih preizkusov njene zrelosti bi bila obsodba zločinov Irske republikanske armade.
Nepremakljivo stališče
Stranka do zdaj ni z ničimer pokazala, da je tega dejansko zmožna, so ta teden ugotavljali v Irish Timesu. Vodstvo Sinn Féin je do zdaj vztrajno zanikalo neposredno vpletenost v severnoirski konflikt, ki je od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja do sklenitve velikonočnega sporazuma leta 1997 zahteval več kot 3500 življenj. Dokazi in pričevanja žrtev ter nekdanjih članov Ire govorijo drugačno zgodbo. V nasprotju z Martinom McGuinnessom, ki je umrl januarja, Adams nikoli ni priznal svojih povezav z Iro. Prav tako nikoli ni podal prepričljivega odgovora na obtožbe, da je bil aktivno vpleten v zločine pripadnikov armade in v nekaterih primerih celo odrejal usmrtitve. Pri tem je vseskozi užival neomajno podporo svoje stranke in po vsej verjetnosti jo bo tudi po umiku.
Večina članov Sinn Féin v javnosti še vedno zagovarja dejanja pripadnikov Ire, med njimi tudi Mary Lou McDonald, poslanka v irskem parlamentu in Adamsova namestnica, ki jo mnogi vidijo kot njegovo najverjetnejšo zamenjavo. Nepremakljivo stališče razkrije globok prepad med njimi in njihovimi potencialnimi koalicijskimi partnerji. Micheál Martin, voditelj Fianne Fáil, je Sinn Féin nedavno primerjal s kultom in obsodil njeno upravičevanje zločinov, storjenih v imenu irskega republikanizma. Pred dnevi je znova odločno zavrnil vsakršno možnost sodelovanja med strankama.
Bo irskim republikancem sploh kdaj uspelo stopiti iz sence »velikanov«, kot sta McGuinness in Adams? Njihovi kritiki verjamejo, da ne. Prepričani so, da bo Adams tudi po umiku ohranil velik del moči v stranki in s tem preprečil dejanske spremembe. Po prepričanju irske zgodovinarke Ruth Dudley Edwards je to tudi edini način, da lahko sicer na trenutke močno razcepljena Sinn Féin ostane skupaj. Ohranjanje statusa quo seveda ima svojo ceno; zdi se, da lahko Sinn Féin na dolgi rok s tem zgolj izgubi.
Nezmožnost sodelovanja v vladi za stranko, ki se v javnomnenjskih raziskavah po priljubljenosti nenehno uvršča na tretje mesto, predstavlja neizpolnjen potencial v času edinstvenih političnih razmer, o katerih so lahko irski republikanci še do pred kratkim zgolj sanjali. Referendum o britanskem izstopu iz EU je po pričakovanjih ponovno dal zagon republikanskim načrtom o združitvi severa in juga. Republikanska politika je medtem ostala ista, zavrta in zagrenjena.
