Kako politično preživeti v eri Angele Merkel

Čeprav se je »efekt Schulz« sprevrgel v »defekt«, je kanclerski kandidat SPD še naprej optimističen.

sre, 13.09.2017, 22:00

Berlin – Socialdemokratskemu kanclerskemu kandidatu Martinu Schulzu deset dni pred volitvami v bundestag ne kaže preveč dobro: javnomnenjske raziskave navajajo 13-odstotno­ zaostajanje za konservativno unijo kanclerke Angele Merkel.­ Toda nekdanji predsednik evropskega parlamenta se bori naprej in upa na še eno televizijsko soočenje.

»Kanclerki sem danes napisal pismo in ji predlagal še eno soočenje,« je Martin Schulz povedal v televizijskem nastopu, med katerim se je tako kot krščanskodemokratska voditeljica nekaj dni prej preizkusil pred kritičnimi državljani. Na prvem in doslej edinem televizijskem soočenju sicer ni pustil slabega vtisa, a so gledalci kanclerko označili za veliko bolj kompetentno in socialdemokrati so ostali brez vélikega preloma. Če bi Nemci neposredno volili osebnosti za najpomembnejši politični položaj v državi, bi Schulzu šlo še slabše.

Nekdanji predsednik evropskega parlamenta, ki je ob nastopu med svojimi vzbudil toliko upanja, poskuša biti optimističen in je celo povabil kanclerko, naj sprejme položaj podkanclerke v njegovi vladi. Kanclerka ponudbe ni komentirala in verjetno ne bo sprejela niti še enega televizijskega soočenja, zato je vprašanje, ali lahko socialdemokrat v zadnjih dneh pred volitvami pridobi dovolj neodločenih glasov za koalicijo z zelenimi in Levico. Krščanski demokrati so obtožili socialdemokratske prvake, da se v nasprotju z zadnjimi volitvami tokrat ne distancirajo od rdeče-rdeče-zelene koalicije, v kateri bi bila tudi naslednica vzhodnonemške komunistične partije.

Res je Levica v minulih štirih letih postala veliko bolj salonska, toda socialdemokrati kljub temu ne razglašajo morebitnih koalicijskih načrtov z njo. Za številne sredinsko usmerjene Nemce je ta stranka še vedno kot rdeča cunja pred bikovimi očmi, čeprav jo je preizkusilo že več dežel, med njimi tudi prestolnica Berlin. Po televizijskem soočenju z Angelo Merkel so nekateri obtožili Schulza, da se je namesto kot alternativa kanclerki kazal kot njen partner v novi veliki koaliciji.

Če gredo mnogim socialdemokratom ob tem lasje pokonci, saj so v sodelovanju s krščanskodemokratsko kanclerko doslej le izgubljali, si je mogoče predstavljati, da ima nekdanji predsednik evropskega parlamenta še najsvetlejšo poklicno prihodnost v kakršnikoli vladni kombinaciji. Potem ko se je »efekt Schulz« sprevrgel v »defekt« in ni izpolnil socialdemokratskih upov, je težko verjeti, da bi ga strankarski tovariši še enkrat izbrali za kanclerskega kandidata.

»Mož iz Würselena« razume stiske navadnih ljudi

Predvolilne računice se lahko vrnejo kot bumerang in namesto razglašanja morebitnih koalicij ­Schulz v zadnjih dneh pred volitvami raje poudarja svoje prednosti in prednosti svoje stranke. »Mož iz Würselena«, ki ni dokončal gimnazije in se je spopadal tudi z alkoholizmom, se čuti blizu navadnim ljudem ter pravi, da razume njihove skrbi in stiske. Če bo dobil priložnost, se bo boril proti starostni revščini in visokim najemninam, kot otrok iz sedemčlanske družine bo pomagal družinam, kot sin policista pa pravi, da se bo zavzel za več varnosti. Strinjal se je z gledalcem, ki je opozoril na naraščanje antisemitizma v Nemčiji, in nacio­nalistično Alternativo za Nemčijo označil za nemško sramoto. Za nerešene težave je socialdemokratski kanclerski kandidat obtožil kar tekmico. V SPD so opozorili, da so prav oni spodbudili večino socialne zakonodaje iz zadnjega mandata velike koalicije.

Medtem ko se kanclerski kandidat SPD ukvarja z domačo politiko, socialdemokratski zunanji minister Sigmar Gabriel vodi v prizadevanjih za odpiranje vrat Rusiji. Kanclerka vztraja pri sankcijah do uresničitve dogovorov iz Minska, Gabriel pa bi odpravil sankcije že prej. Nekdanjemu socialdemokratskemu kanclerju Gerhardu Schröderju se obetajo še pomembnejši položaji v ruski državni naftni industriji. Se pa kanclerska kandidata največjih nemških strank ne razlikujeta v stališču do dizelskih avtomobilov, ki jim dajeta še desetletja, ter zahtevi po učinkovitejšem vseevropskem obravnavanju migrantske krize.

Prijavi sovražni govor