Tiskane izdaje
Za evropski proračun od začetka leta pristojen nemški evropski komisar Günther Oettinger ocenjuje, da bo z odhodom Velike Britanije iz skupnosti v evropskem proračunu nastala kar 25 milijard evrov velika luknja, ki jo bo za normalno delovanje sedemindvajseterice seveda treba nekako zapolniti. Deloma z varčevanjem, deloma pa tudi z novimi davki, kot je predlagal v intervjuju za najnovejši Spiegel.
Oettinger bi, na primer, uvedel davek na okolje, ki bi ga pobiral Bruselj, hkrati pa bi izstop Velike Britanije in prenehanje tistih »rabatov«, ki jih je nekoč izpogajala britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher, v EU izkoristil za črtanje vseh tovrstnih ugodnosti. »Tudi za črtanje rabatov, ki jih dobivata Danska in Nemčija,« je dejal komisar, ki ocenjuje, da bo po slovesu Britancev v skupnem evropskem proračunu »na letni ravni predvidoma še vedno primanjkovalo najmanj deset milijard evrov«.
Polovico te vsote bo po njegovih besedah treba privarčevati, preostalo polovico pa si bodo morale nekako »med seboj razdeliti preostale članice«. Po mnenju za skupni evropski proračun pristojnega komisarja očitno tudi z uvedbo novih davkov in dajatev.
Dodatni novi izdatki
Problem namreč ni le odhod Britancev, zaradi katerega v evropskem proračuni ne bo več tistega denarja, ki so ga Otočani kot neto vplačniki prispevali v različne skupne projekte in v sklade za hitrejši razvoj manj razvitih članic, problem so tudi novi projekti, ki si jih je zadala Evropska unija. Kot je v intervjuju dejal Oettinger, gre za nove izdatke, povezane na primer z dogovorjeno močnejšo in veliko bolj povezano evropsko obrambo, z obljubljeno učinkovitejšo razvojno pomočjo in z dogovorjenim boljšim varovanjem skupnih zunanjih meja EU.
Samo za te nove projekte, pri katerih Velika Britanija ne bo več prispevala svojega deleža, bo treba med članicami po Oettingerjevih ocenah zagotoviti najmanj 15 milijard evrov dodatnega proračunskega denarja.
Za skupni evropski proračun zadolženi komisar naj bi zato po pisanju Spiegla že do prihodnje srede predstavil pregled nastalih razmer na različnih področjih, ki bo, skupaj z nekaterimi predvidenimi rezi v dosedanje skupne programe, omogočal nov razmislek o tem, kako v prihodnje financirati Evropsko unijo. Zelo verjetno je, da bodo rezi in varčevanja namenjeni predvsem agrarnemu sektorju, za katerega gre v EU še vedno kar 40 odstotkov vseh skupnih izdatkov.
Iskanje nadomestnih virov
Evropski proračunski komisar naj bi pri tem predlagal tudi nekaj novih virov financiranja skupnih izdatkov in nov sistem, po katerem bi članice del svojih davčnih prihodkov odstopile Bruslju. »Eden izmed razmislekov je, da bi zaščito okolja, na primer obdavčenje največjih onesnaževalcev s CO2, dodelili EU,« je v intervjuju med drugim povedal Oettinger.
Ti davčni prihodki po njegovem prepričanju »tako ali tako temeljijo na evropskih zakonih, do zdaj pa so šli v žepe članicam«, ki so jih potem Bruslju odvajale iz svojih proračunov. Po novem bi »jeklarsko podjetje iz Luksemburga ali kemični gigant iz Porenje-Pfalškega okoljske prispevke plačevala neposredno«, je v intervjuju predlagal Oettinger, kar bi po drugi strani »znižalo tudi prispevke iz nacionalnih proračunov« in bi bilo torej obojestransko koristno.
Nemški evropski komisar za proračun se očito ogreva za predloge nekdanjega italijanskega ministrskega predsednika Maria Montija, piše Spiegel. V intervjuju je namreč med drugim jasno povedal, da »idej Montijeve komisije ni pripravljen kar tako prepustiti arhivom«. To naj bi menda veljalo tudi »za vse ostale razmisleke o samostojnejših prihodkih EU od deleža pri davkih na finančne transakcije, do deležev pri davkih na elektriko ali bencin«.
