Tiskane izdaje
Berlin – Novi ameriški predsednik Donald Trump je kanclerko Angelo Merkel označil za katastrofo, njeno begunsko politiko pa za sramoto in norost. Osrednja evropska voditeljica, znana po velikem občudovanju ameriških demokratičnih idealov, zdaj kljub temu ponuja roko sprave – a pod pogoji.
»Letošnja predvolilna kampanja je bila posebna konfrontacija, ki jo je bilo včasih težko prenašati,« je krščanskodemokratska voditeljica povezala čestitke novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu s svojo oceno njegovega predvolilnega vedenja, ko je bil zelo kritičen tudi in predvsem do nje. Ameriški prvak je dejal, da jo je prej imel za pametno voditeljico, v begunski krizi pa ji je pripisal vse, od izgube razuma naprej. Očital ji je, da je v Evropo spustila na sto tisoče mladih moških, povsem sposobnih za obrambo svoje domovine, vsaj nekatere med njimi z zelo dvomljivimi nameni. Sam bi odprl sirskim beguncem varovano območje v svoji državi, plačano z denarjem zalivskih držav, »ki tako in tako nimajo nič drugega kot denar«, kjer bi lahko počakali na vrnitev domov.
Pričakovanja
Begunska politika najbrž ne bo več kamen spotike med Evropo in ZDA, saj kanclerka po začetnem »človekoljubnem imperativu« vodi v prizadevanjih za zavarovanje zunanjih meja Evropske unije in vračanje neupravičenih beguncev v tretje države ali domov. Angela Merkel slovi tudi po pragmatičnosti in je, znanstvenica po izobrazbi, z osredotočenostjo na iskanje kompromisov in značilnim osebnim šarmom odlično sodelovala že s Trumpovima in medsebojnima antipodoma Barackom Obamo in Georgeem W. Bushem.
V komunistični Nemški demokratični republiki in sovjetskem bloku odrasla kanclerka, znana po občudovanju zgodovinske vloge ZDA pri zagotavljanju demokracije in svobode, od Trumpa pričakuje zavezanost čezatlantskim vrednotam in sodelovanju, tudi gospodarskemu.
V čestitki novemu ameriškemu predsedniku je poudarila, da sta Nemčija in ZDA povezani prek demokratičnih vrednot, svobode, spoštovanja prava in človekovega dostojanstva ne glede na izvor, barvo kože, vero, spol, spolno usmerjenost in politično prepričanje - in na podlagi teh vrednot prihodnjemu predsedniku ZDA ponudila tesno sodelovanje. Poudarila je tudi, da partnerstvo z ZDA je in ostaja temelj nemške zunanje politike za obvladovanje velikih izzivov našega časa: doseganje gospodarskega in socialnega blagostanja, daljnovidno okoljsko politiko, boj proti terorizmu, revščini, lakoti in boleznim, zavzemanje za mir in svobodo: »v Nemčiji, Evropi in svetu!«
Spletni napadi in dezinformacije
Kanclerka je doma že posvarila pred vmešavanjem Rusije v nemško predvolilno kampanjo, potem ko so virtualne napade identificirali v ZDA in iz istega vira lani tudi v bundestagu. Že zdaj se morajo vsak dan ubadati s spletnimi napadi in dezinformacijami iz Rusije, je povedala po nedavnem srečanju z norveško premierko Erno Solberg, zato ne izključuje možnosti takšnega dogajanja tudi v predvolilni kampanji. V Kremlju zavračajo obtožbe, vendar bo Nemčija volila prihodnjo jesen in ni skrivnost, da so kanclerkini odnosi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom po aneksiji Krima močno ohlajeni. Prav nemška voditeljica je pomagala organizirati sankcije proti Rusiji, njena vlada pa v strahu pred novimi zaostrovanji spet povečuje stroške za obrambo.
Lani so ti še vedno šteli le 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda in tako kot druge Natove države lahko tudi Nemčija pričakuje ostre pritiske iz Trumpove Bele hiše – tej se zdi nesprejemljivo, da ZDA pokrivajo 70 odstotkov vojaškega proračuna severnoatlantske vojaške zveze Nato. Če bi to bili le vojaški izdatki, bi se najbrž še lahko pogodili, saj je nekaj podobnega dal vedeti že demokratski predsednik Barack Obama, a v Berlinu niti približno ni jasno, kaj lahko pričakujejo ob Trumpovem glasnem zagovarjanju načela »America first« (Najprej Amerika).
Glasen in agresiven, ne pa tudi neumen
Eden od konservativnih politikov, s katerimi je v svoji stranki obračunala Angela Merkel in zato morda zdaj bolje razume ameriški politični fenomen, je sicer ocenil Trumpa za glasnega in agresivnega, a nikakor ne neumnega. Nekdanji parlamentarni prvak CDU Friedrich Merz, zdaj voditelj skupine za spodbujanje nemško-ameriškega sodelovanja Atlantik-Brücke, je v časopisu Die Welt ocenil, da bo Trump z republikanskim kongresom v temeljih spremenil notranjo in zunanjo politiko ZDA ter zahteval tudi večji evropski prispevek za ureditev kriz v evropskem preddverju. Vsaj o trgovinskih sporazumih in pogajanjih pa sodi, da bo čez leto ali dve pristopil k temu veliko bolj pragmatično.
V konservativnem Berlinu upajo, da bodo takšne napovedi držale, saj naj bi Trumpove carinske, valutne in druge grožnje v morebitnih dveh mandatih vsakega prebivalca evropske gospodarske supersile stale 34.662 evrov - in 50 centov, če smo natančni, kot sta zapisala Stefan Beutelsbacher in Holger Zschäpitz. ZDA so že nekaj časa najpomembnejše nemške trgovinske partnerice, ali bolje, najpomembnejše uvoznice nemških proizvodov, saj je Nemčija po letu 2008 podvojila izvoz v ZDA, uvoz pa je ostal bolj ali manj nespremenjen.
Če v nemški CDU šele upajo na čim manjše razkole, so pri bavarski CSU novemu ameriškemu voditelju, ki je vsaj pri begunskih vprašanjih veliko bližje njihovim stališčem, že obljubili spodoben sprejem. Najbolj veseli so v nacionalistični Alternativi za Nemčijo, v kateri se vidijo kot nemški dediči »brexitacije« in »trumpizma« v zahodnih državah. Zato pa so nemški socialdemokrati, sedanji vladni partnerji kanclerke Angele Merkel in aspiranti za levosredinsko koalicijo po prihodnjih volitvah, videti v šoku. Zunanji minister Frank-Walter Steinmeier se sicer zaveda, da so delujoči čezatlantski odnosi temelj Zahoda, a pravi, da noče leporečiti: »Nič ne bo enostavnejše, marsikaj bo težje.«
