Kanclerka v boju za politično preživetje

Berlin – Če bi begunska kriza izbruhnila še enkrat, Angela Merkel ne bi še enkrat dejala: »Zmogli bomo!« Kot »otroku nemške združitve« se ji še vedno zdijo potrebne nove poti, »razgradnja birokratskih ovir in tudi strahov«.

Kot znanstvenica po izobrazbi je bila kanclerka v vsem svojem življenju pametnejša od mnogih, njeno mnenje je bilo vodilno tudi v preteklih evropskih krizah. Sredi zgodovinske begunske krize pa ji mnogi očitajo napačne odločitve in Angela Merkel v intervjuju za časopis Süddeutsche Zeitung obračunava s temi očitki. Verjame, da je ukrepala v soglasju z največjimi izzivi sodobnosti, kakršna sta bila nemška enotnost in jedrska nesreča v Hirošimi, in čeprav bi se zdaj izrazila drugače, je bil njen »Zmogli bomo« priznanje človekoljubnim prizadevanjem in vsemu, kar je o človekovem dostojanstvu v temeljnem zakonu. Po njenem prepričanju je bil tudi poziv k akciji vseh za ohranitev schengenskega območja svobodnega gibanja ter zavarovanje zunanjih meja EU.

Položaj priljubljene kanclerke oslabljen

Kanclerka priznava, da je tudi Nemčija predolgo ignorirala nujnost vseevropskega reševanja begunske krize. Dolgo niso dovolj resno obravnavali niti zavarovanja schengenskih meja, saj tudi sami niso želeli žrtvovati suverenosti članic za pooblastila Frontexu. »Tako ne gre več!« Zdaj gre tudi za integracijo beguncev, svojim državljanom pa je kanclerka zagotovila, da bo Nemčija ostala Nemčija, čeprav se bo še naprej spreminjala. »Spremembe niso nič slabega, so nujni del življenja, vprašanje pa je, ali se naša država spreminja v smeri, ki si je mnogi ne želijo, ker jo doživljajo kot vsiljeno in na katero ne morejo vplivati.«

Na nedeljskih volitvah v deželi Mecklenburg-Predpomorjanska, politični domovini Angele Merkel, lahko velik uspeh pričakuje nacionalistična Alternativa za Nemčijo. Po prihodu milijona in več beguncev lani ter že več kot dvesto tisoč letos je položaj prej zelo priljubljene kanclerke tako oslabljen, da svojo priložnosti vidijo mnogi, ki prej ne bi imeli velikih možnosti. To dokazuje tudi socialdemokratski podkancler Sigmar Gabriel. Že prej je bilo jasno, da največja nemška levosredinska stranka v prisiljenem političnem zakonu s konservativno Unijo nikoli ni čutila velike ljubezni, prvak SPD pa vseeno preseneča s političnimi preobrati v upanju, da bo po desetletju Angele Merkel svoji stranki lahko vrnil nekdanjo veličino.

Gabriel je, na primer, še oktobra izjavljal, da razume nasprotnike čezatlantskega trgovinskega sporazuma, a ne deli vseh njihovih prepričanj in noče pretrgati pogajanj. Zdaj pogajanja vidi kot de facto prekinjena.

Po prihodu milijona in več beguncev lani ter že več kot dvesto tisoč letos je položaj prej zelo priljubljene kanclerke zelo oslabljen. Foto: Reuters/Umit Bektas

Merklova podcenila izziv integriranja beguncev

Osrednja tema predvolilne kampanje bo vsekakor begunska kriza in zdaj tudi socialdemokratski podkancler pravi, da je krščanskodemokratska kanclerka podcenila izziv integriranja rekordnega števila beguncev ter dodaja, da je sam že vedno opozarjal na meje njihovega sprejemanja. Še ostrejši je kanclerkin konservativni bavarski partner Horst Seehofer. Če je Gabriel lani govoril o pol milijona beguncev, ki jih lahko sprejme in integrira Nemčija, je bavarski premier odprtje nemških meja že sredi septembra označil za napako in zahteval zgornje meje pri priseljevanju. Voditelj CSU pa še ni sprožil vsenemške kampanje za konservativno alternativo Angeli Merkel, kar nekatere analitike navaja k ugibanju o prepričanju v Münchnu, da se bo kanclerka zaradi vse manjše priljubljenosti sama poslovila s političnega prizorišča. Za njen četrti mandat v kanclerski palači se zdaj zavzema manj kot polovica Nemcev.

Kako težko bo, je pokazala tudi njena obsežna diplomatska ofenziva pred bratislavskim vrhom EU brez Velike Britanije: če eni od Nemčije zahtevajo večje obveznosti do evrskega območja, drugi trdno vztrajajo pri samostojnosti držav članic v begunski krizi in drugod. Kanclerka pa brani tudi svojo lastno politično dediščino, zato v intervjuju za münchenski časopis poudarja vse, »kar nam veliko pomeni«, kot prvi pogoj za prihod toliko beguncev: »Kažejo se v našem svobodoljubju, naši demokraciji, naši pravni državi, našem velikem priznavanju k socialno-tržnemu gospodarstvu, ureditvi, ki z gospodarsko močjo prestreza tudi najšibkejše. Vse to se ne sme spremeniti in se ne bo.«