Tiskane izdaje
Berlin - Nemčija kljub rekordnemu priseljevanju ne bo postavila zgornje meje prosilcem za azil, o »občutnem zmanjšanju« števila beguncev pa zdaj govori tudi kanclerka Angela Merkel. Krščanskodemokratska prvakinja je poudarila, da si bo še naprej prizadevala za skupne evropske in svetovne odgovore na sedanje izzive.
»Nadaljevanje sedanjega priseljevanja bi na dolgi rok preobremenilo tudi državo in družbo v državi, kakršna je Nemčija,« je zapisano v izjavi krščanskodemokratske stranke o terorju, varnosti, begunstvu in integraciji, o kateri razpravljajo na kongresu CDU v baden-württemberškem Karlsruheju. Nevarnost preobremenitve in zato nujnost občutnega zmanjšanja števila beguncev zdaj omenja tudi kanclerka Angela Merkel, kljub temu pa je pred številnimi kritičnimi člani svoje stranke ponovila tudi svoj »Zmogli bomo!« s konca avgusta. Spomnila je, da je še v začetku leta skoraj 40 odstotkov iskalcev zatočišča prišlo z Zahodnega Balkana, zdaj teh skoraj ni več. Nemčija bo še naprej solidarna s tistimi, ki imajo pravico do azila, zlasti dežele, ki jih vodijo socialdemokrati, zeleni in Levica, pa je pozvala k hitrejšemu vračanju v varne države.Za skupni evropski dogovor
Kanclerka je poudarila, da se splača prizadevati si za skupni evropski odgovor, in tudi, da je schengensko območje v posebnem interesu Nemčije. Tako kot skupna evropska valuta tudi območje brez nadzora nad notranjimi mejami še ni doraslo hujšim krizam, zato ga je treba izboljšati in uresničiti, enako kot skupno politiko do beguncev in azilno politiko.
Ne zdi se ji prav, da tihotapci ljudi vladajo na morju med članicama vojaške zveze Nato Grčijo in Turčijo, od katerih je ena že članica EU in druga kandidatka. Turčiji, ki že leta daje zaščito milijonom beguncev, je treba tudi finančno pomagati, prav tako skoraj obubožanim mednarodnim organizacijam za pomoč beguncem.
Za vse to je potreben skupni evropski odgovor, tudi v bližnjih in daljnih krizah. »Klasične meje med notranjo in zunanjo politiko so vse bolj zabrisane!« je prepričana kanclerka. Vsakdo lahko na pametnem telefonu vidi, kako živimo v Evropi. Spomnila je tudi na teroristične dogodke v Franciji in poudarila, da bo njena država zaveznikom stala ob strani tudi na kriznih žariščih. Pogumno se moramo spopasti s tveganji globalizacije, je prepričana kanclerka, če bomo ukrepali prav, bodo priložnosti veliko večje od tveganj.
Enainšestdesetletna kanclerka se je vedno izkazala z metodičnim razmišljanjem in potrpežljivostjo, v Karlsruheju pa so na koncu celo njeni kritiki dolge minute ploskali njeni viziji Nemčije, Evrope in sveta. Povedala je, da v 10 letih na oblasti še ni doživela leta, kakršno je letošnje, in začela naštevanje z januarskim terorističnim napadom na redakcijo satiričnega časopisa Charlie Hebdo in košer trgovino v Parizu, proti katerim so vstali krščanski, muslimanski, judovski in ateistični Evropejci. Februar je prinesel francosko-nemška pogajanja v Minsku o miru v Ukrajini in »temeljih evropske mirovne ureditve«, marca so Francozi nesebično pomagali pri žalostnem opravilu identificiranja žrtev letalske nesreče družbe Germanwings, ki jo je zakrivil kopilot.
Aprila so se po utopitvi stotin beguncev v Sredozemskem morju spoprijeli z begunsko krizo, ki se je potem samo še zaostrovala. Vmes se je še enkrat razplamtela grška kriza, a tudi prinesla tretji program pomoči, po kanclerkinem prepričanju pa evrska kriza še ni premagana in tudi ne bo, dokler ne bodo vsi izboljšali državnih financ in svoje konkurenčnosti.
Ponovila je prepričanje, da mora Evropa iziti iz krize močnejša kot prej: »Le tako lahko v močni mednarodni konkurenci zavarujemo naše vrednote, interese in delovna mesta!« Kanclerka je omenila tudi sklepe junijskega vrha EU o podnebnih spremembah, potem pa se vrnila k analizi begunske krize in noči s 4. na 5. september, ko je pohod tisočev beguncev iz Madžarske pripravil Avstrijo in Nemčijo do odprtja svojih meja zanje. »Ta položaj je postavil na preizkušnjo naše evropske vrednote kot redko kdaj pred tem, to je bil nič več in nič manj kot človekoljubni imperativ,« je svoje tedanje stališče ponovno upravičila kanclerka.
Zgodovinska preizkušnja
Zaradi največjega begunskega vala po drugi svetovni vojni je zdaj na zgodovinski preizkušnji tudi Evropa, saj tisto, kar smo doslej gledali le po televiziji, zdaj dobesedno prihaja k nam: vojna v Siriji, širitev Islamske države, pomanjkanje delujoče vlade v Libiji, položaj v Afganistanu. Kanclerka je prepričana, da bo Evropa prestala preizkušnjo, kot jo je vedno, pa čeprav to ni bilo nikoli lahko v desetih letih njene vladavine in najbrž tudi ne pred tem. Pogosto so našli rešitve v zadnji minuti, a svoboda bo vedno močnejša od terorja, je prepričana Angela Merkel.
Kaj pa, če še naprej ne bo evropske rešitve za begunce? Časopis Die Welt piše, da je policija pripravljena na morebitno zaprtje meja in odvračanje beguncev na južni meji v Avstrijo.
