Tiskane izdaje
Pred sodiščem v Barceloni, kjer se je danes začelo sojenje proti nekdanjemu katalonskemu predsedniku vlade Arturu Masu in še dvema članoma njegove vlade, se je zjutraj zbralo nekaj tisoč njihovih podpornikov. Začetek sojenja zaradi državljanske nepokorščine in drugih kršitev, povezanih s posvetovalnim glasovanjem o katalonski neodvisnosti, so tako pred sodiščem pospremili vzkliki »neodvisnost, neodvisnost« in »dol s španskih pravosodnim sistemom«.
»Odločeni smo, da gremo dalje. Leta 2014 smo naredili, kar je bilo treba narediti, in to bomo ponovili, če bodo okoliščine dopuščale,« je v nedeljo na tiskovni konferenci povedal obtoženi Mas. Katalonske oblasti so novembra 2014 posvetovalno glasovanje o neodvisnosti organizirale kljub prepovedi španskega ustavnega sodišča. Udeležilo se ga je več kot 2,3 milijona ljudi, večina je podprla neodvisno državo.
Tožilstvo si zdaj prizadeva, da bi sodišče Masu, nekdanji podpredsednici Joani Ortega in ministrici za izobraževanje Ireni Rigau za devet do deset let prepovedalo opravljanje javnih funkcij. Obramba na drugi strani trdi, da so obtoženi zgolj branili »pravico do svobodnega izražanja« Kataloncev, ki hočejo, da se njihov glas upošteva, ko gre za odločitve, povezane s prihodnostjo te 7,5-milijonske regije.
Sojenje se je začelo v obdobju, ko so odnosi med uradnim Madridom in Barcelono vse prej kot dobri. Katalonsko regijo vodi vlada, naklonjena neodvisnosti, ki obljublja, da bo kljub ostremu nasprotovanju Madrida letos izvedla referendum o neodvisnosti. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi ga organizirali septembra.
Po kakšnem postopku ga nameravajo izvesti, ni jasno. Predsednik španske vlade Mariano Rajoy namreč vztraja, da je tovrsten lokalni referendum, omejen le na eno regijo, neustaven, in prisega, da ga ne bo nikoli dopustil.
AFP dodaja, da je prejšnji teden več španskih časnikov poročalo, da je Madrid referendum pripravljen zaustaviti tudi z bolj drastičnimi ukrepi, kot je zaprtje šol, kjer bi lahko potekalo glasovanje, prevzeli pa bi lahko tudi pristojnost nad policijo, ki je zdaj v rokah regionalnih oblasti. Vlada navedb ni ne potrdila ne zanikala.
Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da vprašanje neodvisnosti med Katalonci še nima jasnega odgovora − za samostojnost bi glasovalo okoli 44,9 odstotka ljudi, proti 45,1 odstotka. Si pa, kot poroča AFP, večina želi, da bi lahko svojo voljo izkazala na referendumu.
