Kdo bo tokrat prejel najbolj zvenečo klofuto?

Deželne volitve na Spodnjem Saškem: Hannovrsko sporočilo povolilnemu Berlinu kanclerke Angele Merkel.

pet, 13.10.2017, 08:00

Berlin – Na nedeljskih deželnih volitvah na Spodnjem Saškem bo potekalo prvo pravo­ merjenje političnih moči po zveznih volitvah v bundestag, čeprav bodo pomembne tudi lokalne posebnosti. Javnomnenjske raziskave kažejo izenačenje SPD in CDU ter velike težave za vse še sprejemljive koalicije.

Domovina avtomobilskega velikana Volkswagen in pomembna kmetijska dežela Spodnja Saška bi morala pravzaprav voliti šele januarja, a je poleti zelena deželna poslanka Elke Twesten prestopila h krščanskim kandidatom in socialdemokratsko-zelena vlada Stephana Weila je izgubila večino v deželnem parlamentu. CDU Bernda Althusmanna je tedaj po javnomnenjskih raziskavah prepričljivo vodila, priljubljenemu socialdemokratskemu premieru pa se je medtem posrečilo ujeti ter po nekaterih javnomnenjskih raziskavah celo prehiteti tekmico. Pred dobrimi 6 milijoni volilnih upravičencev so zapletene odločitve.

AfD v še en deželni parlament

Volitve v osemmilijonski deželi na severozahodu Nemčije, iz katere izhajajo predsednik Frank-Walter Steinmeier, prejšnji kancler Gerhard Schröder, zunanji minister Sig­mar Gabriel in obrambna Ursula von der Leyen, bodo odmevale tudi na zvezni ravni. Tudi v Hannovru se ne obeta jasna ideološka večina, naj je to socialdemokratsko-zelena dosedanjega premiera Weila ali krščanskodemokratsko-liberalna, ki je nazadnje vladala pod kasnejšim zveznim predsednikom Christianom Wulffom, še enim politikom, ki je dokazoval izjemen vpliv te dežele na najvišje položaje v Nemčiji. Tudi deželni socialdemokrati niso naklonjeni veliki koaliciji s krščanskimi demokrati.

Nad semaforsko koalicijo SPD, zelenih in FDP niso navdušeni liberalci, morebitna »jamajška« koalicija med CDU, FDP in zelenimi, o kakršni se bo na zvezni ravni pogajala kanclerka Angela Merkel, pa je manj verjetna zaradi bolj levo usmerjenih spodnjesaških ­zelenih.

Zato je odločilno vprašanje, ali se bo v deželni parlament posrečilo priti skrajno levi Levici, ki je vsaj predsednik vsenemške SPD Martin Schulz ne izključuje kot partnerice v deželni vladi, veliko pozornosti pa bo seveda spet vzbudila skrajno nacionalistična Alternativa za Nemčijo. Tej javnomnenjske raziskave dajejo 7 odstotkov glasov, in čeprav bi bila takšna uvrstitev veliko šibkejša od tiste na nedavnih volitvah v budestag ter zlasti od rezultatov v vzhodnonemških deželah, bo vsem sredinskim strankam neprivlačna AfD vendarle prispela v še en deželni parlament.

Vprašanja prihodnjega razvoja

Ne glede na podobne koalicijske izzive na deželni in zvezni ravni bodo nedeljske spodnjesaške volitve zaznamovale precej drugačne teme. Ena osrednjih je že več kot desetletje šolstvo, saj SPD in zeleni zagovarjajo socialne poudarke, krščanski demokrati pa tradicionalne razdelitve po zahtevnosti. Med pomembnimi temami so tudi okrepitev policije zaradi terorističnih in drugih nevarnosti, vprašanje množičnega priseljevanja, integracija invalidov, kmetijska in prometna politika, varovanje okolja ter digitalizacija in druga vprašanja prihodnjega razvoja. Ker gre za Spodnjo Saško, bo morda na dnevnem redu prihodnje vlade na visokem mestu tudi avtomobilska industrija, zlasti usoda dizla in z njim Volkswagna.

V dneh pred volitvami so hannovrski mediji polni lokalnih novic, kot so odpoved povolilnega slavja AfD v grški restavraciji, izstop predsednika deželne policije iz CDU zaradi odnosa do islamizma ali morebitna predvolilna darila sedanje vlade volivcem.

Spodnjesaške volitve pa bodo kljub temu vplivale tudi na povolilni Berlin. Kanclerka Angela Merkel, ki še ni niti dobro začela koalicijskih pogajanj, se boji še ene deželne klofute, socialdemokrati Martina Schulza in Andree Nahles upajo na potrditev svoje odločitve za opozicijo na zvezni ravni. Spodnjesaški komentatorji domnevajo, da je Schulzu prav socialdemokratsko napredovanje v Hannovru omogočilo obstanek na čelu SPD, potem ko je tudi sam vodil svojo stranko v najslabši volilni rezultat po letu 1949.

Prijavi sovražni govor