Tiskane izdaje
Berlin – Tik pred nedeljskimi volitvami v nemški deželi Mecklenburg - Predpomorjansko nekatere raziskave javnega mnenja nacionalistični Alternativi za Nemčijo že napovedujejo več glasov kot CDU Angele Merkel. V najbolj severovzhodni nemški deželi je tudi kanclerkin volilni okraj, kar lahko naredi volilno klofuto njeni begunski in drugi politiki še bolj bolečo.
1,6-milijonska dežela Mecklenburg - Predpomorjansko je bila nekoč tudi del Nemške demokratične republike, kar lahko vsaj malo razloži volilno pomikanje k skrajni desnici, saj na nemškem vzhodu že nekaj časa opažajo nove oblike takšnih političnih prepričanj. V raziskavah javnega mnenja sicer še prepričljivo prevladuje socialdemokratska stranka sedanjega ministrskega predsednika Erwina Selleringa, a zaradi velikih težav kanclerkine CDU vlade morda ne bo mogel več sestaviti z dosedanjimi krščanskodemokratskimi vladnimi partnerji. V deželni parlament naj bi uspelo priti tudi Levici in Zelenim, vodilni in lokalni predstavniki Alternative za Nemčijo pa ne zavračajo niti podpiranja predlogov nacionaldemokratske stranke Nemčije NPD. Nemške sredinske stranke takšno sodelovanje s stranko, ki jo zaradi očitkov neonacizma pravkar spet poskušajo prepovedati, odločno zavračajo.
Še en velik udarec
V boju z AfD se CDU ne sme odpovedati svojemu bistvu, je pred volitvami pozivala kanclerka Merklova, uspeh nacionalistov v njeni domači deželi pa bi bil še en velik udarec z vseh strani napadani krščanskodemokratski voditeljici. Kako iracionalno je sovraštvo do tujcev v številnih območjih nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije, dokazuje tudi dejstvo, da je teh tam že tradicionalno malo, a so zdaj z navalom prišlekov nezadovoljni tudi mnogi drugi. V Mecklenburgu - Predpomorjanskem se bo AfD povzpela že v deveti nemški deželni parlament, le nekaj tednov kasneje pa bodo volili še v Berlinu in tudi tam AfD napovedujejo dovolj glasov za vstop v deželni parlament.
Takšen uspeh nacionalistov bi bil leto dni pred parlamentarnimi volitvami zelo slabo znamenje za konservativno unijo nemške kanclerke tudi na zvezni ravni in kanclerka se poskuša braniti. V zadnjih intervjujih odločitev za odprtje meja več kot milijonu beguncev iz evropske krizne in druge soseščine utemeljuje s prelomnostjo zadnje begunske krize ter zagotavlja, da bo Nemčija ostala takšna, kakršno imajo radi njeni državljani. A tudi v kanclerkini konservativni uniji nekatere moti nepripravljenost za oster obračun z islamom, burkami in drugimi simboli tuje vere. Še posebej, ker nasprotniki na skrajni desni brez pomislekov spodbujajo realne ali namišljene strahove prebivalcev.
»Kdo smo in kdo bi si želeli biti«
Ob takšni idejni negotovosti sredinskih konservativcev zdaj kanclerkin notranji minister Thomas de Maizière razmišlja celo o pomanjkljivem nacionalnem zavedanju Nemcev, ki menda ne vedo več, kaj jih dela Nemce. »Ne vemo več, kdo smo in kdo bi si želeli biti,« je izjavila za revijo Stern. Krščanskodemokratski politik omenja tudi »negotovo krščansko samozavedanje«, kar po njegovem tudi otežuje integracijo muslimanov. Kulturne razlike muslimanov so po njegovem prepričanju večje od tistih, ki vladajo med Nemci in nekaterimi drugimi skupinami priseljencev, soočanje krščanstva z islamom pa že stoletja »zapleteno«.
Namesto spuščanja na spolzka tla nacionalnih in verskih identitet je kanclerka Angela Merkel vsaj doslej raje govorila o dolgoročnih, premišljenih odgovorih na družbene in gospodarske izzive ter Evropi celo po britanskem referendumu o odhodu iz EU pripisala ambicije »biti spredaj in zraven, ne pa samo eksistirati nekje na svetu«. Že vse od začetka begunske krize poskuša organizirati najboljše poti za soočenje zanjo ter pomoč državam in območjem, od koder ljudje bežijo, in tudi predlogi notranjega ministrstva o obračunavanju s teroristi in drugimi ne prihajajo v javnost brez kanclerkine privolitve. Celo v njeni deželi pa volivci čedalje raje prisluhnejo tistim, ki samo svarijo pred nevarnostmi.
Ob prvi obletnici odprtja nemških meja za begunce televizijski novinarji zdaj kanclerki ponujajo vsaj majhno pomoč pri obračunavanju s kritiki: sporni stavek »Zmogli bomo!« je nekaj tednov pred njo izrekel socialdemokratski podkancler Sigmar Gabriel, navajajo Tagesthemen iz ARD. Pri številnih Nemcih pa bo najbrž bolj odmevala akcija turinške poslanke AfD Wiebke Muhsal, ki je v deželni parlament prišla v burki in tako jasno ponazorila, čemu nasprotuje njena stranka.
