Tiskane izdaje
V Evropo je lani pribežalo ogromno beguncev. Po uradnih podatkih je samo Nemčija registrirala več kot milijon (1.091.894) prosilcev za politično zatočišče. Kljub taki množici pa do zdaj ne Evropska unija ne Nemčija še nista naredili ustrezne analize, kdo sploh so ti prišleki. V evropski javnosti so se zato začele širiti različne stereotipne predstave o tem, kdo da naj bi bili prišleki. Eni govorijo o visoko izobraženih mladih sirskih zdravnikih in inženirjih, ki da jih Evropa nujno potrebuje, tako da jih bo zelo lahko integrirala in zaposlila, spet drugi panično strašijo z maroškimi in afganistanskimi kriminalci, celo teroristi, ki da jih je največ in s katerimi bodo še veliki problemi. Pravih podatkov o prišlekih pa ni bilo.
Kot prvi se je analize o dveh najpogostejših skupinah prosilcev za azil, ki so v Evropo prišli po tako imenovani balkanski poti, tako lotil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Anketa je bila izvedena med 15. in 31. januarjem na vzorcu sirskih (222) in afganistanskih (191) prišlekov na grške otoke, pokazala pa naj bi vsaj približen »profil« najpogostejših prosilcev za politično zatočišče. Združeni narodi jo menda nameravajo v prihodnje ponavljati vsak mesec.
Bežijo cele družine
Prva in najbolj vpadljiva ugotovitev ankete je bila, da med begunci iz Sirije sploh ni tako veliko moških, kot se je sprva domnevalo. Podatki resda kažejo, da moški prevladujejo (49 odstotkov), vendar je med begunci iz Sirije veliko tudi žensk, kar 32 odstotkov, in skoraj petina (19 odstotkov) otrok. Slaba polovica (44 odstotkov) prišlekov je poročenih. Samskih je nekaj več od polovice (53 odstotkov), vendar je velika večina vseh beguncev iz Sirije (kar 74 odstotkov) na begu v spremstvu vsaj enega ožjega družinskega člana. Kadar ne gre za otroke, so to starši ali celo stari starši, kar pomeni, da največkrat bežijo družine.
V nasprotju s Sirci je med begunci iz Afganistana več samskih moških (60 odstotkov) in manj žensk (17 odstotov). Otrok je 23 odstotkov. Samo 61 odstotkov jih je odgovorilo, da potujejo z najmanj enim družinskim članom, vendar pa je kar 45 odstotkov Afganistancev ženo in večino družine pustilo doma (med Sirci je takih samo 11 odstotkov), saj naj bi se jim pridružila kasneje.
Motivi za beg
V obeh skupinah, ki so ju anketirali uslužbenci UNCHR, je najpogostejši motiv, ki ga navajajo za beg, vojaški konflikt ali pa nasilje različnih oboroženih skupin. Pri Sircih je to tako rekoč edini razlog (navedlo ga je kar 94 odstotkov vprašanih), medtem ko je med afganistanskimi begunci takih 71 odstotkov. Še večje presenečenje je bila ugotovitev, da večina beguncev v Evropo sploh ne beži neposredno iz svoje države, ampak največkrat iz neke tretje države (Iraka, Libanona, Pakistana, Turčije ...), v katero so se zatekli že pred tem in tam živeli več mesecev.
Med vprašanimi Afganistanci je bilo za anketarje največje presenečenje, da se je skoraj petina (19 odstotkov) vseh afganistanskih beguncev podala na beg iz Iraka, saj v svoji pravi domovini Afganistanu sploh še niso nikoli živeli. Najpogostejši razlog, ki so ga ti begunci, ki so enkrat že zbežali, navajali za beg v Evropo, je bili strah pred tem, da jih bodo države, kjer so se začasno nastanili, izgnale (25 odstotkov). Na drugem mestu je bilo iskanje zaposlitve (17 odstotkov), nato pomanjkljivi dokumenti (15) in diskriminacija (15). Med vsemi begunci, ki so pribežali v Grčijo, je bilo takih, ki so pred tem enkrat že zbežali iz svoje države, skoraj polovica.
Zakaj ravno Evropa?
Obe skupini beguncev sta po ugotovitvah ankete precej različni tudi pri razlogih, ki jih navajata pri vprašanju, zakaj je njun cilj ravno Evropa. Med Sirci je najpogostejši odgovor (43 odstotkov) združitev s sorodniki, ki so pred tem že zbežali, medtem ko je možnost za boljšo izobrazbo in zaposlitev (22 odstotkov) šele na drugem mestu.
Pri Afganistancih je izobraževanje na prvem mestu (47), spoštovanje človekovih pravic pa na drugem (26 odstotkov). Gospodarski oziroma finančni razlogi so pri obeh skupinah (če seveda izvzamemo stereotipni odgovor, da vsi hočejo v Nemčijo), tako rekoč zanemarljivi.
Pri Sircih jih navaja le 14 odstotkov vprašanih, pri Afganistancih pa 11. Še bolj to velja za različne socialne ugodnosti, saj je ta kriterij pomemben le za dva odstotka vprašanih Sircev in za 14 odstotkov Afganistancev. Načeloma bi bila torej za obe skupini beguncev primerna katera koli evropska država z ustreznim izobraževalnim sistemom in spoštovanjem človekovih pravic.
Precej visoka izobrazba
V anketi UNHCR so begunci odgovarjali tudi na vprašanje o izobrazbi oziroma kvalifikacijah. Sirci so se odrezali bolje, saj je bilo med vprašanimi kar 29 odstotkov takih z univerzo ali visoko šolo (23 odstotkov), 18 odstotkov jih je bilo pred begom zaposlenih v različnih storitvenih dejavnostih, 13 odstotkov pa je bilo študentov.
Med Afganistanci je bilo z univerzitetno izobrazbo le 13 odstotkov vprašanih in z visoko šolo 25 odstotkov, večina pa je bila pred begom delavcev v gradbeništvu (18 odstotkov), kmetov (12) ali pa so delali v storitvenih dejavnostih (11). Prav vsi pa v Evropi pričakujejo dober zaslužek, s katerim bodo lahko vrnili denar, ki so si ga za pot večinoma izposodili pri prijateljih ali sorodnikih.
