Tiskane izdaje
Pripravili so posebno deklaracijo z načrtom nadaljnjih korakov. Teme sicer niso novost v EU. »Nikoli več ne smemo dovoliti nenadziranega priliva nezakonitih migrantov,« je po vrhu povedal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Bolgariji je že bilo obljubljenih 108 milijonov evrov pomoči za nadzor meje s Turčijo. Po pričakovanjih Tuska se bo po bratislavskem vrhu povečalo zaupanje v EU. Načrtujejo tudi boljši nadzor zunanje meje. Na področju notranje varnosti načrtujejo Etias, sistem registracije vseh vstopov državljanov tretjih držav, primerljiv z Esto v ZDA.
Več pozornosti naj bi bilo namenjene zaposlovanju, predvsem mladih. Tako je na mizi predlog okrepiti investicijski načrt predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Že na decembrskem rednem vrhu EU naj bi odločali o uporabi evropske pogodbe za povečanje sodelovanja članic na področju obrambe. »Duh Bratislave je duh sodelovanja,« je povedala kanclerka Angela Merkel. Bolj kot velikim deklaracijam ali napovedim spreminjanja evropske pogodbe je naklonjena konkretnim dejanjem.
Angela Merkel. Foto: Guido Bergmann/Reuters Pictures
»Smo v kritičnem položaju,« je še ocenila kanclerka Angela Merkel. Tako naj bi z dejanji pokazali, »da lahko postanemo boljši«. Od le enega vrha po njenem mnenju sicer ne moremo pričakovati rešitev težav Evrope, a bo Unija v prihodnjih mesecih vendarle pokazala, da lahko deluje bolje na ključnih področjih, kot so varnost, bitka proti terorizmu, sodelovanje v obrambi, gospodarska rast, delovna mesta. »Kdor misli, da je v EU vse v redu, potrebuje nova očala,« je ob prihodu naznanil luksemburški premier Xavier Bettel.
Se lahko EU reši »nepremičnosti«?
Belgijski premier Charles Michel je na bratislavskem vrhu videl trenutek resnice. Ključno vprašanje je, ali se Evropska unija lahko reši »nepremičnosti«. Zgolj z enotnostjo bi se po njegovih besedah lahko postavili po robu populističnim in antievropskim silam. Avstrijski kancler Christian Kern je poudarjal predvsem prizadevanja za čim uspešnejše gospodarstvo. Tako bi laže odpravili strahove ljudi. Da bo Unija uspešna, bo sicer morala velike besede preliti v dejanja. Glede tega v zadnjih letih nikakor ne more biti zgled.
Francoski predsednik François Hollande pričakuje več sodelovanja v obrambi. Francija bo po odhodu Velike Britanije vodilna vojaška sila v EU, zato si želi tudi več sodelovanja drugih članic. Na mizi ni neuresničljiva ideja o vojski EU, ampak ustanovitev skupnega poveljstva in povezovanje enot. Hollande je opozoril, da Francija na področju evropske obrambe ne more in noče biti sama. V vzhodnih članicah imajo sicer zadržke do novih struktur ob Natu, a Hollande je opozoril, da bi se EU morala braniti sama, če bodo Združene države odšle iz Evrope.
Sicer so voditelji drug za drugim opozarjali na to, da bi se morala EU bolj ukvarjati s konkretnimi stvarmi, v katerih so si članice edine. Veliko jih je predstavil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker v govoru o stanju Unije, denimo na področju digitalnega gospodarstva, krepitve investicij, napotitve dvesto uradnikov iz EU na bolgarsko mejo. Čim prej naj bi zaživela tudi evropska obalna in obmejna straža. Zagovarjali naj bi močno trgovinsko politiko, ki z odprtimi trgi prinaša koristi, ne da bi zanemarili skrbi državljanov.
Več konkretnih dejanj naj bi v okviru »bratislavskega procesa« naredili v prihodnjih šestih mesecih do vrha v Rimu marca, ko bo slovesno praznovanje 60. obletnice podpisa rimskih pogodb kot temelja evropskega povezovanja. Poleg tega naj bi se bolj posvetili uresničevanju sprejetih odločitev, ki je bilo v zadnjih letih pomanjkljivo. Konkretne odločitve naj bi sprejemale že na dveh letošnjih vrhih EU. Tako bo decembra tema obrambno povezovanje. Neuradni vrh bo tudi na Malti, in sicer predvidoma na začetku februarja. Tako naj bi bilo vse pripravljeno za sprejetje odločitev v Rimu.
Želja po kazanju enotnosti sicer ni prikrila velikih razhajanj med članicami. Vzhodni blok, višegrajska skupina, veliko govori o nacionalni suverenosti, zagovarja politiko trde roke na zunanjih mejah in nasprotuje solidarnostni begunski pol. Južna sekcija, v kateri določa tempo italijanski premier Matteo Renzi in njegov grški kolega Aleksis Cipras, si želi več investicij, dolžniško razbremenjevanje, še manj varčevalne politike.
Cerar: Poiskati skupne točke
Sam vrh že tako ni zamišljen kot velika prelomnica, ampak kot začetek procesa, ki naj bi pokazal, da Unija lahko deluje bolje in izpolnjuje pričakovanja svojih državljanov. Slovenski premier Miro Cerar pričakuje kratkoročno ukrepanje na področju migracij. Še bolj bi morale po njegovem mnenju podpreti države, kot so Bolgarija, Grčija in Makedonija, pri varovanju meja, da se ne bi ponovilo odprtje balkanske poti. Po Cerarjevem mnenju bi se EU morala odločno lotiti stvari, o katerih se je prej veliko govorilo in manj naredilo. Tako bi državljani »čutili, da gremo naprej«.
Miro Cerar ob prihodu na vrh. Foto: Joe Klamar/AFP Photo
Brez reševanja vprašanj varnosti in migracije se EU po Cerarjevem mnenju ne bo mogla lotiti drugih, predvsem razvojnih tem, povezanih z gospodarstvom. Brez reševanja migracijskega vprašanja grozi postavljanje notranjih meja, tudi znotraj schengna, kar škodi sodelovanju, je prepričan Cerar. EU bi morala vzpostaviti učinkoviti nadzor na meji in postati močnejši akter na kriznih žariščih v Afriki, na Bližnjem vzhodu in drugod.
Ker gre Evropa lahko naprej samo enotna, bi voditelji, pravi Cerar, morali državljanom pokazati, da se je EU sposobna dogovoriti. O poglabljanju obrambnega sodelovanja je dejal, da je Slovenija že članica Nata in ima v njegovem okviru zagotovljeno varnost. Cerar ne odklanja razprav o oblikovanju učinkovitejše obrambne povezave v EU, še posebno če bi bila njena dodana vrednost opazna na zunanjih mejah EU, »ki jih zelo ogroža pritisk migracij, na mejah pa so tudi krizna žarišča«.
