Tiskane izdaje
Kijev − Voditelji štirih držav, ki so sredi februarja sodelovali pri podpisu mirovnega sporazuma o Ukrajini, so se med sinočnjim telefonskim pogovorom zavzeli za večjo vlogo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na vzhodu države. Naloga Ovseja je sicer nadzorovanje spoštovanja premirja.
Iz Kijeva so sporočili, da so Angela Merkel, Françoise Hollande in Vladimir Putin podprli »ukrajinski predlog o napotitvi opazovalcev na vse lokacije, kjer so opazili kršitve premirja«. Na vrhu seznama je deset žarišč ob prvi frontni črti, kjer je v zadnjih treh tednih kljub prekinitvi ognja odmevalo orožje, med njimi sta tudi mesto Lugansk in letališče v Donecku.
Navedbe o podpori večji vlogi Ovseja je potrdil tudi tiskovni predstavnik Merklove Steffen Seibert, iz francoskega predsedstva pa so sporočili, da je bil v zadnjih tednih dosežen napredek, a da bo pot do miru še dolga. Odzvali so se tudi v Kremlju, kjer so poudarili »pomen strogega spoštovanja premirja in nadaljevanja umika težkega orožja«. Poleg tega so predstavnikom Ovseja svetovali, naj »redno objavljajo« poročila o napredku.
O napredku pri spoštovanju dogovorjenega iz Minska bodo evropski voditelji še danes govorili tudi z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. V videokonferenci bodo med drugim sodelovali voditelji Britanije, Francije, Nemčije, Italije in predsednik evropske komisije.
Evropi do konca marca zagotovljena dobava ruskega plina
Medtem ko so voditelji razpravljali o premirju na vzhodu, sta v Bruslju za skupno mizo znova sedla ukrajinski in ruski energetski minister. Po petih urah pogajanj sta dosegla dogovor o nadaljevanju dobave ruskega plina Ukrajini in s tem tudi Evropski uniji do konca marca, ko poteče tako imenovani zimski sveženj. O poletnem svežnju naj bi se začeli pogovarjati še pred koncem meseca.
Ukrajinsko in rusko stran poleg tega čakajo še pogovori o dobavi plina regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki sta pod nadzorom separatistov. Kot je po poročanju STA EU pojasnila v izjavi, gre za »zelo kompleksno vprašanje tako s pravnega, tehničnega kot s političnega vidika«.
Prav konflikt na vzhodu Ukrajine je namreč sprožil najnovejši plinski spor, ki je izbruhnil prejšnji teden. Moskva je Kijevu očitala, da ne zagotavlja plina območjem pod nadzorom proruskih separatistov, zato je začel Gazprom plin tja neposredno dobavljati, račun pa je izstavil Kijevu. Ukrajinski Naftogaz medtem Rusijo obtožuje, da ni dobavila plačanega plina.
Približno tretjina zemeljskega plina, ki ga porabi EU, prihaja iz Rusije, polovica od tega na staro celino priteče po ukrajinskih naftovodih.
