Tiskane izdaje
Bruselj – Pozitivna novica je bila objavljena tik pred prihodom ukrajinskega predsednika Petra Porošenka na sestanek s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem v bruseljski palači Berlaymont: glavni upniki so Kijevu odpisali petino dolga.
V Ukrajini je bil gospodarski položaj po izbruhu vojne dramatičen: globoka recesija, javni dolg se je hitro povišal, država je bila na robu bankrota. Bruseljski recept za okrevanje je mantra: reforme, reforme, reforme. Kijev, ki ima z Unijo sklenjen asociacijski sporazum, je – vsaj na retorični ravni – zavezan takšnemu programu, s katerim naj bi se približal evropskim standardom. Tudi Juncker je bil zadovoljen z dolžniškimi odpustki Ukrajini. Z njimi naj bi bila zakoličena njena nadaljnja reformna smer in pot do novih posojil IMF.
Negativna gibanja
Reforme in liberalizacija so spodbudile kar nekaj negativnih gibanj. Živila so se podražila, cene plina za gospodinjstva so se vrtoglavo zvišale. Četudi novi oblasti (še) ni uspelo ustaviti velike korupcije in spodkopati moči vplivnih oligarhov, v Bruslju ocenjujejo, da je Kijev vsaj začel delati korake v pravo smer. Tudi za spreminjanje ustave, s katero naj bi ukrajinske regije dobile več pristojnosti, je v Kijevu menda že vse pripravljeno. Ob siceršnji finančni pomoči Ukrajini je Unija v zameno za narejeno pripravljena ponuditi še kakšen bonbonček.
Za Ukrajince bi, seveda, imela daleč največji simbolni pomen odprava vizumskega režima za potovanja v EU. Porošenko je prepričan, da so v Kijevu naredili že vse, kar je od njih zahteval Bruselj. Učinkovito da se spopadajo s korupcijo, poglobili so sodelovanje v Interpolom, napredovali pri upravljanju meje. Tudi begunska kriza v EU in strahovi pred množičnim priseljevanjem po mnenju Junckerja in Porošenka niso povezani z vprašanjem liberalizacije vizumskega režima, ki bi utegnil zaživeti že prihodnje leto.
Porošenko je opozoril, da se Ukrajinci, ki so potovali v schengensko območje, kljub vojni vračajo domov. Po drugi strani statistike kažejo, da se je po izbruhu vojne v Ukrajini hitro povečevalo število Ukrajincev, ki zaprosijo za azil v EU. Kakorkoli že, vsaj Bruselj je naklonjen odpravi vizumov. Juncker je povedal, da niti sekundo ne bo dvomil o potrditvi liberalizacije režima na ravni članic EU, če bo evropska komisija pozitivno ocenila ukrajinsko izpolnjevanje pogojev. To je predvideno za konec leta.
Več negotovosti je glede mirovnih prizadevanj, saj se v zadnjih tednih spopadi spet zaostrujejo. Sporazum iz Minska je še daleč od uresničitve. Juncker je še posebej pozval Rusijo k spoštovanju sporazuma. Od tega, kakšna bo usoda sporazuma, sklenjenega februarja letos, je odvisno še kočljivo vprašanje gospodarskih sankcij EU proti Rusiji, ki se bodo po junijskem podaljšanju iztekle konec januarja 2016. Sporazum, denimo, zahteva vpeljavo ukrajinskega nadzora meje z Rusijo na kriznem območju Donbasa po izpeljavi lokalnih volitev.
Jeza Porošenka
Porošenko je v Bruslju bentil, da se v Donbasu sploh ne da izpeljati volitev skladno z ukrajinsko ustavo – takšna je zahteva iz Minska –, saj je tam ruska vojska, meja je odprta, ukrajinske stranke ne morejo kandidirati ... Po dosedanjem utemeljevanju sankcij bodo ukrepi veljali, dokler ne bodo odpravljeni vzroki za njihovo sprejetje in spoštovan sporazum iz Minska. Če ne bo napredka v uresničevanju sporazuma ali če bi se na vzhodu Ukrajine spet razvneli spopadi, bi se sankcije proti Rusiji, ali vsaj njihov precejšnji del, utegnile zavleči še globlje v prihodnje leto.
Ob še vedno nerešenih vprašanjih, povezanih s tranzitom ruskega plina čez Ukrajino, je na gospodarskem področju še vprašanje začetka izvajanja trgovinskega dela asociacijskega sporazuma med Kijevom in EU 1. januarja. V Moskvi namreč še vedno trdijo, da bodo z vzpostavitvijo prostotrgovinskega območja EU-Ukrajina oškodovani in žugajo kijevski oblasti z nadaljnjimi trgovinskimi protiukrepi. Glede izvajanja trgovinskega sporazuma so sicer predvideni tristranski pogovori med EU, Ukrajino in Rusijo, a doslej v njih še ni bilo preboja.
