Tiskane izdaje
»Država se odpira. V petih dneh bodo imeli tujci možnost, da se spoznajo z Belorusijo, naši državljani pa bodo dobili priložnost, da preizkusijo znanje tujih jezikov in zaslužijo s ponujanjem storitev,« je posebni poročevalec beloruske podružnice ruske državne agencije Sputnik Jevgenij Kazarcev komentiral odločitev oblasti v Minsku, da bodo že prihodnji mesec potnikom iz 80 držav, med katerimi so tudi članice Evropske unije, dovolili, da za pet dni brez vizumov obiščejo Belorusijo.
Po ukazu številka osem, ki ga je pred dnevi podpisal beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, bo brezvizumski obisk omogočen le tistim tujcem, ki bodo v državo prileteli prek minskega letališča in imeli pri sebi gotovino v vrednosti najmanj 46 beloruskih rubljev (malo več kot 22 evrov) za vsak dan, ki ga nameravajo preživeti v Belorusiji. Iz predsednikovega urada so sporočili, da bodo morali obiskovalci poleg veljavnega potnega lista pokazati še potrdilo, da so plačali mednarodno zdravstveno zavarovanje v vrednosti najmanj 10.000 evrov, ki velja tudi v Belorusiji. Med tistimi, ki za petdnevni obisk te države ne bodo več potrebovali vizuma, so imetniki potnih listov iz 39 evropskih držav skupaj s celotno EU, poleg njih pa še državljani ZDA, Kanade, Avstralije, Brazilije, Indonezije, Japonske ... Ta ukaz, ki bo začel veljati en mesec po njegovi objavi 11. januarja, bo veljal tudi za državljane Indije, Kitajske, Vietnama in še nekaterih drugih držav, a le v primeru, če bodo ti imeli potne liste z vizumom za schengensko oziroma EU-območje in letalsko vozovnico, ki bo dokazovala, da bodo tja po petih dneh brezvizumskega obiska Belorusije tudi zares odpotovali.
Prva lastovka
»Ta ukaz je prva lastovka, ki bo pomagala svetu pokazati odprtost Belorusije in povečati dotok turistov v našo državo,« je bil zmerno optimističen predsednik Nacionalne zveze turističnih organizacij Belorusije Valentin Šehmejster. Podobno je bilo razpoloženje tudi obeh uradnih udeležencev nedavne okrogle mize v Minsku. Ana Muha z ministrstva za šport in turizem je na podlagi izkušenj po lanskem »omehčanju« vizumskega režima za državljane Izraela, Kitajske in Turčije napovedala še večji obisk tujih turistov, predsednik Nacionalne zveze turistične industrije Filip Gulij pa je predsednikov ukaz označil za »veliko državno spodbudo« njegovi dejavnosti, ki bo turistične ponudnike prisilila, da bodo aktivnejši.
Odprava vizumov ne bo veljala za tiste, ki se v Belorusijo odpravljajo z avtomobilom ali vlakom. Do te olajšave ne bodo upravičeni niti tisti, ki bodo v Minsk prileteli s katerega od ruskih letališč ali se bodo hoteli odpraviti naprej proti Rusiji, saj so »ti poleti notranji, zato na njih ni mejnega nadzora«, kakor so pazljivo poudarili v Lukašenkovem uradu. Prvi medijski odzivi v vzhodni sosedi, s katero je Belorusija vsaj teoretično v nekakšni skupni državni tvorbi, so odpravo vizumov označili za nekakšen povračilni udarec Minska v cenovni vojni za ruski zemeljski plin. »Rusiji, ki z Belorusijo nima meja, bo to povzročilo kup dodatnih problemov. Ne bo več zmogla nadzirati toka prihajajočih tujcev,« je beloruska dopisnica ruskega opozicijskega časnika Nova gazeta Irina Halip napovedala v članku s podnaslovom Rusija je zmanjšala dostavo nafte, Belorusija pa je odprla meje: kako je to povezano?.
Dolgoletni spor
V njem je na kratko opisala že deset let trajajoči spor med Moskvo in Minskom, ki se je lani toliko zaostril, da je Belorusija prenehala plačevati ruski plin po pred šestimi leti med državama dogovorjeni ceni (132 dolarjev za tisoč kubičnih metrov). V Minsku zahtevajo bolj pošteno ceno (73 dolarjev), v katero je Moskva pripravljena privoliti, a šele po koncu sporazuma leta 2025. Belorusi so odgovorili tako, da so nehali plačevati račune, dolg, ki se vztrajno povečuje, pa se je v samo zadnje pol leta podvojil na 400 milijonov dolarjev, »ki pa ga, kakor kaže, Minsk Moskvi ne namerava plačati«, kakor je napovedala beloruska dopisnica Nove gazete. Povzela je dosedanje »spopade« med prestolnicama »skupne države«: Moskva je Minsk za neplačilo plinskega dolga kaznovala tako, da je že lani zmanjšala dostavo ruske nafte v Belorusijo, ta pa je konec minulega leta povišala ceno za tranzit ruske nafte čez svoje ozemlje in zdaj še »odprla meje«.
Uradna Moskva se je na beloruske ukrepe odzvala zadržano. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da gre za notranjo belorusko zadevo, o kateri da sta se državi vnaprej dogovorili. Pri tovrstnih rečeh je po njegovih besedah treba biti pazljiv, da ne bilo »prenosa takšnega brezvizumskega režima na naše meje«. Na ruskem zunanjem ministrstvu opozarjajo na beloruska zagotovila o ukrepih, s katerim bodo tujcem preprečila nadaljnjo pot v Rusijo. »Bomo videli, koliko bodo ti učinkoviti. Če se bo v kompetentnih ruskih organih pojavila kakršna koli zaskrbljenost, so za to učinkoviti mehanizmi rusko-beloruskega dialoga o migracijski problematiki,« je neimenovani uradnik z ministrstva pojasnil novinarjem dnevnika Izvestja.
