Kmečka vstaja v evropski četrti

Bruselj – »Molzite se kar sami!« je bilo eno od sporočil na transparentih na velikem protestu sredi bruseljske evropske četrti. Med izrednim zasedanjem ministrov za kmetijstvo EU se je zbralo okoli 7000 kmetov in z več sto traktorji so zaprli ceste.

Med večurnimi demonstracijami okoli Schumannovega krožišča je večkrat zavrela kri. Kmetje, ki so prišli v Bruselj iz vseh delov Evrope, so policiste – Belgijcem so pomagali še nizozemski kolegi – obmetavali z jajci, tlakovci, steklenicami, jabolkami in palicami. Na več mestih so prižgali ogenj, evropska četrt je bila v dimu, drug za drugim so odmevali »topovski udari«. Policisti so morali večkrat porabiti solzivec in vodne topove. Nekaj policistov je bilo laže ranjenih, evrokrati so zapuščali bližnja poslopja s hitro hojo.

»Za liter mleka dobi 25 ali 26 centov. To je manj, kot znašajo moji stroški. Če EU ne bo ukrepala, ne bomo preživeli,« je med glasnim pokanjem razlagal Diarmuid Lally, kmet iz okolice Dublina. Mahal je z irsko trobojnico in s pestjo žugal proti palači Justus Lipsius, v kateri so se zasedali ministri za kmetijstvo. Najbolj ga jezi, da morajo evropski kmetje proizvajati najboljšo hrano in izpolnjevati najvišje standarde, ne da bi politika imela posluh za njihove čedalje hujše težave.

Kmetje pravijo, da hitro zniževanje cen povzročilo, da je mleko ponekod cenejše kot voda. Ob odpravi kvot 1. aprila, s katero naj bi se mlekarji bolj približali tržni logiki, kot glavni razlog hitrega zniževanja cen veljata ruska prepoved uvoza iz EU in manjše povpraševanje v hitro razvijajočih se trgih s Kitajsko na čelu. Z večjim izvozom mlečnih izdelkov naj bi po odpravi kvot zmanjšali njene posledice. Komisar za kmetijstvo Phil Hogan je takrat je napovedoval razcvet. To se ni zgodilo. Prevelika proizvodnja je povečala pritisk na cene mleka, ki so v prostem padu.

V evropski komisiji vrnitev k sistemu mlečnih kvot ali k ukrepom, ki bi po učinku bili enaki, zavračajo kot povsem neprimeren. Konec kvot da je nepreklicen. Tudi med kmetijskimi ministri, ki so pozno zvečer razglabljali o ukrepih, je prevladovalo takšna prepričanje. Francoski minister za kmetijstvo Stéphane Le Foll bi si lahko predstavljal zvišanje zajamčene, intervencijske cene mleka, ki znaša 21,7 centa. Če se mleko poceni še bolj, bodo imeli kmetje zagotovljen državni odkup po tej ceni.

Nemčija je drugi strani razmeroma zadržana do politično sprejetih ukrepov na trgih. Nemški minister za kmetijstvo Christian Schmidt bolj zagovarja iskanje rešitve v celotni panogi, ki bi vključevala tako kmete kot tudi mlekarne in trgovce. Dvomljivci so opozarjali, da intervencionizem ogroža delovanje trga. Med ukrepi za blažitev težav, ki so bili na mizi, so še spodbujanje izvoza in uporaba posebne dajatve (kazni) v skupni vrednosti 900 milijonov evrov za kršitev kvot v lanskem letu.

Za pošteno delitev bremen

Evropska komisija je na zasedanju ministrov predstavila svoj predlog, po katerem bi kmetom takoj pomagali s 500 milijoni evrov. Tako naj bi bila zagotovljena pomoč članicam, še posebno najbolj prizadetim. Po kakšnem ključu bo komisija razdelila denar članicam, še ni znano. Poleg tega naj bi pospešili še neposredna plačila kmetom in del denarja za razvoj podeželja. Za obe postavki je v proračunu EU vsako leto namenjenih več kot 50 milijard evrov.

Slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan je naklonjen francoskemu predlogu, po katerem bi zvišali intervencijsko ceno mleka, dokler velja ruski embargo. Komisijo da bi lahko prepričal argument, da ukrep Moskve ni bil tržen in da se mora Unija odzvati s primerljivim ukrepom za pomoč kmetom. Tudi Židan si želi, da bi bila delitev bremen znotraj verige bolj poštena in da ne bi cene plačevali le kmetje. Komisija je upoštevala slovenski predlog, da bi presežke mleka uporabili za pomoč beguncem.