Koga bodo volili nasprotniki brexita?

Alternativo, ki jo ponujajo liberalni demokrati, bodo volivci­ zaman iskali v nastajajočem programu laburistov.

Objavljeno
24. april 2017 23.28
BRITAIN-ELECTION/
Jure Kosec
Jure Kosec

Britanske opozicijske stranke­ te dni temeljito razmišljajo, kaj zapisati v volilne programe. V njih razkrivajo alternativne vizije prihodnosti in prikrivajo notranjo razklanost. Ne zgolj o brexitu.

Predvolilno obdobje se je začelo za nekatere bolj, za druge manj uspešno. Najbolj koherentno so se lotili priprav liberalni demokrati, ki so na zadnjih splošnih volitvah leta 2015 doživeli velik poraz, zdaj pa upajo, da lahko kot edina stranka, ki je pripravljena obljubiti prebivalstvu ponovitev glasovanja o brexitu, 8. junija uprizorijo spektakularno vrnitev. Po besedah njihovega voditelja Tima Farrona ima stranka dolžnost, da volivcem ­ponudi ­resnično alternativo. »Velika Britanija na teh volitvah potrebuje jasnost in tekmovanje,« je izjavil za Financial Times. ­Farron, ki v nastopih ni kritičen le do ­vladajočih konservativcev, ampak predvsem do laburistične stranke, ki se po njegovih besedah ne ­obnaša kot uradna opozicija, kaj šele kot ­alternativna vlada, je prepričan, da so možnosti za uspeh velike.

Njegov načrt se zdi preprost: pobrati glasove tistih »remainerjev«, ki sta jih največji stranki razo­čarali, ko sta sprejeli izid referenduma. Ob odsotnosti druge proevropske alternative se zdi tudi izvedljiv. Čeprav se je veliko tistih, ki so glasovali proti brexitu, v zadnjih mesecih sprijaznilo z izidom referenduma, vsak peti Britanec verjame, da se je smiselno še naprej boriti proti izstopu iz EU. Vztrajneži so logično postali ciljna publika zagovornikov drugega referenduma, ki bi ga izvedli po koncu pogajanj z EU in na katerem bi imela javnost priložnost potrditi oziroma zavrniti morebiten končni dogovor, s tem pa tudi preprečiti britanski izstop.

Alternativo, ki jo ponujajo liberalni demokrati, bodo volivci­ zaman iskali v nastajajočem programu laburistov. V največji opozicijski stranki, ki se srečuje z verjetnostjo velikih volilnih izgub po državi, so se šele prejšnji teden dokončno izrekli proti novemu referendumu, čeprav je veliko ­proevropsko usmerjenih poslancev v preteklosti nakazalo, da bi podprli to možnost. Da stranka ni nič bolj poenotena o tem vprašanju zdaj, ko so pred vrati volitve, kaže tudi poziv nekdanjega premiera Tonyja Blaira, naj volivci 8. junija glasujejo za kandidate, ki so pripravljeni nasprotovati izstopu iz EU, tudi če to pomeni, da morajo obkrožiti ime liberalnega demokrata ali torijca.

Simptom, ne vzrok

Čeprav bi Blaira zaradi takšne izjave lahko izključili iz stranke, je jasno, da nekdanji prvak v tem primeru ni vzrok težav, temveč njihov simptom. Brexit ni edino področje, na katerem so laburisti prejšnji teden odpovedali. Stranko so postavila v neprijeten položaj tudi varnostna vprašanja, konkretno usoda britanskega jedrskega programa Trident. Vodja laburistov Jeremy Corbyn v nedeljo med intervjujem za BBC ni hotel ­potrditi, da se bo stranka v volilnem programu zavezala ohranitvi jedrskega programa, čeprav je to njena uradna politika.
Njegove besede bi lahko po pisanju Independenta ponovno povzročile razkol v stranki o enem ključnih vprašanj varnostne politike, pri katerem je moral Corbyn doslej popuščati. To bi bil še en udarec za kredibilnost laburistov in njihovega voditelja.

Konservativci si želijo na vsak način prepričati volivce, da ima vodja laburistov realne možnosti postati naslednji premier, v želji, da bi s tem še povečali svoj delež podpore. Toda v to ne ­verjamejo več niti njegovi privrženci. Ironija je, da veliko predlogov, ki jih namerava laburistična stranka zapisati v svoj program, uživa močno javnomnenjsko podporo.

Po javnomnenjskih anketah se večina vprašanih strinja z zvišanjem minimalne plače, najvišjih davčnih stopenj za dohodke posameznikov in uvedbo omejitev za višino menedžerskih plač podjetij, s katerimi posluje država. Problem je, ker v paketu s Corbynom in na videz ­neenotno laburistično podporo izstopu iz EU vsi hitro izgubijo ­privlačnost.