Tiskane izdaje
Odločitev britanske vlade, da bo lahko najvišji sodni organ Evropske unije še vedno igral vlogo pri reševanju sporov med Veliko Britanijo in sedemindvajseterico, bi se utegnila spremeniti v težavo za Thereso May, saj se vprašanje v marsičem dotika bistva brexita.
»Ne odhajamo zgolj zato, da bomo še naprej podvrženi jurisdikciji ECJ,« je Theresa May dejala med lanskim kongresom konservativne stranke in vztrajala, da bo Britanija po izstopu iz EU znova postala »v celoti suverena in neodvisna država«. Njena zagotovila so bila pozitivno sprejeta zlasti med najbolj evroskeptičnimi predstavniki stranke, za katere je prevlada evropske zakonodaje na britansko predstavljala enega ključnih argumentov za izstop. Za tiste, ki si brexita niso želeli, so bila potrditev, da bo rezanje vezi z Unijo celovito.
Objava najnovejšega pogajalskega izhodišča bo težko spremenila stališča enih in drugih, utegne pa vplivati na potek pogajanj in preprečiti, da ta, dva meseca po njihovem začetku, zaidejo v slepo ulico. Velika Britanija je v njem nakazala, da si bo prizadevala za ukinitev zgolj »neposredne jurisdikcije« sodišča, kar so strokovnjaki in novinarji včeraj interpretirali kot priznanje, da bodo evropski sodniki najverjetneje tudi v prihodnosti ohranili določen vpliv na britansko zakonodajo.
Rdeča črta
Britanska vlada v dokumentu ne odstopa od stališča, da se mora prevlada evropske zakonodaje nad britansko končati, ko država enkrat zapusti EU. Britanski zakoni bodo po marcu 2019 ponovno nastajali v Westminstru, Edinburgu, Cardiffu in Belfastu, so pred njegovo objavo vztrajali predstavniki britanske vlade. Vladni predlogi reševanja prihodnjih sporov medtem ne izključujejo možnosti sodelovanja s predstavniki ECJ oziroma upoštevanja ustaljene evropske sodne prakse.
Po mnenju britanske opozicije je vlada z vsebino dokumenta opustila še eno zahtevo, o kateri je trdila, da predstavlja rdečo črto v pogajanjih z EU. Vprašanje prihodnje vloge ECJ se dejansko dotika bistva brexita in za večino njegovih podpornikov predstavlja ključno merilo njegovega uspeha. Čeprav vladni predstavniki vztrajajo, da pri vprašanju suverenosti ne nameravajo popuščati zahtevam EU, Theresa May in njen minister za izstop iz EU David Davis z najnovejšim predlogom hodita po robu sprejemljivega, kar potrjujejo tudi izjave najbolj glasnih evroskeptikov v konservativnih vrstah. »Nobena neevropska država ne bo zainteresirana za prostotrgovinska pogajanja, če bo prevladal vtis, da nas naši odnosi z EU še vedno omejujejo,« je v pogovoru za Daily Telegraph opozoril konservativni poslanec Bernard Jenkin. »ECJ ne bi smel imeti nobene vloge pri interpretiranju kakršnegakoli dogovora med Veliko Britanijo in EU.«
Tretji krog
Britanska vlada bi reševanje sporov z EU rada zaupala posebnemu arbitražnemu organu, v katerem bi sodelovali po en britanski in evropski predstavnik, tretjega pa bi obe strani izbrali skupaj. Takšen organ je EU po poročanju Financial Timesa že preizkusila v praksi, in sicer v prostotrgovinskem dogovoru s Kanado. Bruselj na drugi strani predlaga, da ECJ tudi po izstopu Velike Britanije iz EU ohrani vlogo osnovnega garanta pravic evropskih državljanov, ki živijo na Otoku, kar pa je za britansko stran nesprejemljivo.
»Z izstopom bomo ponovno prevzeli nadzor nad svojimi zakoni,« je v intervju za BBC zatrdil Dominic Raab, minister v vladi in eden vidnejših zagovornikov brexita med referendumsko kampanjo, ohranjanje nekaterih vezi z ECJ pa obrazložil kot pragmatično potezo, od katere bo država imela predvsem korist, saj bo s tem lahko ostala na tekočem s spremembami v ustaljeni sodni praksi v EU. Kako dovzetni za to idejo bodo drugi zagovorniki brexita, ni jasno, tako kot ni jasno, kako se bo nanj prihodnji teden odzvala evropska stran. Pred tretjim krogom pogajanj o brexitu je Bruselj povečal pritisk na britansko vlado, naj razkrije, katere svoje obveznosti je pripravljena poravnati v tako imenovanem izstopnem računu. Brez tega, so po poročanju Politica vztrajali evropski diplomatski viri, se pogajanja ne morejo nadaljevati.
Evropsko zmanjševanje pričakovanj je lahko le pogajalska taktika pred vstopom v jesen. Britanska stran se ji za zdaj poskuša prilagajati, toda njen manevrski prostor je čedalje manjši.
