Tiskane izdaje
Policijske enote ne bodo več nadzirale poslopja ekvadorskega veleposlaništva v Londonu, kjer od leta 2012 biva avstralski aktivist in ustanovitelj spletne strani Wikileaks Julian Assange. Kot so sporočili predstavniki metropolitanske policije, stroški 24-urnega nadzora, ki so v treh letih presegli 12 milijonov funtov in pol, niso več »sorazmerni« z nevarnostjo, ki grozi zaradi 44-letnega ubežnika. Sredstva za delovanje policistov so po poročanju BBC omejena, britanska prestolnica pa se po besedah vodstva Scotland Yarda nenehno srečuje s kriminalnimi in drugimi vrstami groženj.
Umik policije iz neposredne bližine veleposlaništva, kamor se je Assange zatekel v strahu pred pridržanjem in potencialno izročitvijo Švedski, po besedah predstavnikov Wikileaksa ne spreminja njegovega položaja. Enako vztrajajo tudi organi pregona, ki napovedujejo nove poskuse aretacije. Britanske oblasti vztrajajo, da jih k temu zavezuje veljavni zakon.
»Juliana bodo še vedno aretirali, če stopi ven z veleposlaništva, tako da se položaj v resnici ni spremenil,« je v imenu Wikileaksa dejala Kristinn Hrafnsson, ki se je o posledicah spremembe posvetovala tudi z Assangeem. Švedski tožilci so prejšnji mesec opustili uradni pregon Assangea na podlagi prijav o domnevnih spolnih napadih. Še vedno pa mu grozita aretacija in sojenje zaradi obtožb o posilstvu, ki segajo v leto 2010. Tožilstvo se že nekaj časa dogovarja z ekvadorskimi oblastmi, da bi v prostorih veleposlaništva z obtožencem opravili pogovor, na podlagi katerega bi se lahko odločilo o morebitnih nadaljnjih korakih.
Avstralec še vedno vztraja, da bi bila njegova izročitev Švedski kratkotrajna in da bi ga tamkajšnje oblasti po hitrem postopku izročile ZDA, kjer bi bil zaradi objav tajnih dokumentov ameriške vlade lahko obtožen vohunjenja.
