Konec poostrenega notranjega nadzora v schengnu?

Evropski komisar za migracije pravi, da razlogov za notranji nadzor v schengnu ni več. Članice ugovarjajo.

čet, 14.09.2017, 12:23

Bruselj − Utemeljenih razlogov za notranji nadzor v schengenskem prostoru ni več, je ocenil evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos ob prihodu na zasedanje notranjih ministrov EU v Bruslju. »Menim, da je čas za vrnitev k normalnemu delovanju schengna,« je dejal.

Članice želijo nadzor podaljšati

Začasni notranji nadzor v schengnu, ki ga na podlagi migracijskih razlogov izvajajo Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, se izteče sredi novembra. Francija nadzor izvaja na podlagi varnostnih razlogov zaradi terorističnih napadov.

Francija, Avstrija, Nemčija, Danska in Norveška zdaj želijo spremeniti schengenska pravila, tako da bi bilo mogoče notranji nadzor še podaljšati iz varnostnih razlogov.

Dimitris Avramopulos (levo) med pogovorom s slovaškim ministrom za notranje zadeve Robertom Kalinakom. Foto: AP Photo/Virginia Mayo

Na vprašanje o tej pobudi je komisar danes odgovoril, da »utemeljenih razlogov držav, ki so zahtevale podaljšanje notranjega nadzora, ni več«. Pri tem je izpostavil prepričanje, da bi se bilo treba vrniti k normalnemu delovanju schengna.

Evropska komisija naj bi sicer konec meseca predlagala spremembe schengenskega zakonika, ki bi po pričakovanjih omogočile nadaljevanje notranjega nadzora iz varnostnih razlogov.

Nemški notranji minister Thomas De Maiziere je danes v povezavi s tem dejal, da je nemško stališče jasno: dokler niso zunanje meje dovolj varne, je potreben nadzor na notranjih mejah. A do novembra je še precej časa za pogovore o tem, je dodal.

»Vprašanja migracij, integracije in ekstremizma so tesno prepletena«

Tudi Avstrija trdno vztraja pri svojem stališču, da bo notranji nadzor ohranila. Čeprav ni neposredne teroristične grožnje, Avstrija ni otok in mora biti pripravljena na vse, je danes v Bruslju poudaril avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka.

Pri tem je opozoril, da nedavni teroristični napadi v Španiji in na Finskem kažejo, da so vprašanja migracij, integracije in ekstremizma tesno prepletena. Avstrija po njegovih besedah nadzor potrebuje za boljši pregled nad dogajanjem v Evropi.

Notranji ministri EU po novem valu terorističnih napadov v Evropi čez poletje danes v Bruslju razpravljajo o preprečevanju radikalizacije in drugih ukrepih v boju proti terorizmu.

Juncker želi evropsko obveščevalno enoto

Ključno vprašanje v boju proti terorizmu je učinkovita, čim hitrejša izmenjava informacij, je ob prihodu poudaril estonski minister Andres Anvelt, ki vodi zasedanje. »Noben teroristični napad ne bo spremenil našega načina življenja,« je še poudaril.

V povezavi s to temo bo danes po pričakovanjih odmeval tudi sredin poziv predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja k vzpostavitvi evropske obveščevalne enote, ki bi zagotovila samodejno izmenjavo podatkov o teroristih in tujih borcih.

Jean-Claude Juncker med včerajšnjim govorom. Foto: Reuters/Christian Hartmann

Prijavi sovražni govor