Potrjevanje sporazuma se bo zavleklo v naslednji mandat

Razprava o Ukrajini, ki se vleče dolgih deset mesecev, je še bolj poudarila fragmentiranost nizozemske politike.

Objavljeno
22. februar 2017 20.15
Jure Kosec
Jure Kosec
Skoraj leto dni po referendumu, na katerem so Nizozemci zavrnili ratifikacijo pridružitvenega sporazuma z Ukrajino, ta v spodnjem domu nizozemskega parlamenta uživa podporo večine poslancev. Premier Mark Rutte je z nekaj zagotovili in dodatki k besedilu pomiril skrbi članov svoje koalicije in, kot je prepričan, vseh tistih, ki so na referendumu glasovali proti.

Sodeč po napovedih strank bo spodnji dom nizozemskega parlamenta med današnjim glasovanjem s prepričljivo večino potrdil zakon o ratifikaciji sporazuma. Dokument, ki utrjuje gospodarske vezi med Ukrajino in Evropsko unijo, so po podpisu leta 2014 ratificirale vse države članice EU, tudi Nizozemska. Toda uspešna akcija zbiranja podpisov za razpis nezavezujočega referenduma, na katerem je aprila lani 61 odstotkov udeležencev glasovalo proti njegovi ratifikaciji, je vlado in parlament prisilila, da sta zakon še enkrat vzela pod drobnogled. Eden od glavnih zadržkov nasprotnikov sporazuma je bil, da ta odpira vrata članstvu Ukrajine v EU.

Sledilo je več mesecev razprav v parlamentu, ki so se vrtele okoli enih in istih argumentov. Proti koncu lanskega leta je Rutteju uspelo prepričati evropske voditelje, da se sporazumu doda pravno zavezujoči amandma, s katerim bi odpravili nekatere od pomislekov nizozemskih volivcev. V njem je med drugim zapisano, da pridružitveni sporazum Ukrajini ne podeljuje avtomatične pravice do članstva v osemindvajseterici in ne predvideva varnostnega sodelovanja z državo. Po premierovem prepričanju dosežen kompromis odpravlja glavne razloge, zaradi katerih je sporazum padel na referendumu. Toda njegovi nasprotniki vztrajajo, da je vsebinsko prazen in da ne odpravlja brezvizumskega potovanja za več kot 40 milijonov ukrajinskih državljanov.

Že nekaj časa je jasno, da bo spodnji dom tudi v drugo potrdil kontroverzni zakon. Poleg Ruttejevih vladajočih liberalcev (VVD) in njihovih koalicijskih partnerjev iz delavske stranke (PvdA) sporazumu ne nasprotujejo še v dveh opozicijskih strankah, pri naprednih liberalcih (D66) in v vrstah Zelenih. V parlamentu bi tako lahko zanj glasovalo 91 od 150 poslancev. V vseh naštetih strankah, z izjemo VVD, so pred in po referendumu zatrjevali, da bodo spoštovali njegov izid, po premierovi intervenciji pa so se odločili, da popravljeni predlog vendarle podprejo. Po pisanju portala EuObserver njihovo stališče med drugim narekuje prepričanje, da je število razlogov za podporo sporazumu od referenduma naraslo. Rik Grashoff, poslanec Zelenih, je med njimi, denimo, naštel tudi skrb vzbujajoče obnašanje ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Naslednja postaja senat

Iz spodnjega doma parlamenta bo zakon romal v zgornji dom oziroma senat, kjer za zdaj še nima večinske podpore. Vlada kljub temu računa, da ji bo uspelo prepričati nekatere od opozicijskih senatorjev, da glasujejo zanj. Celoten postopek sprejemanja bo po vsej verjetnosti trajal več mesecev, kar pomeni, da bo zakon potrjen šele po izteku mandata te vlade.

Razprava o Ukrajini, ki se vleče dolgih deset mesecev, je še bolj poudarila fragmentiranost nizozemske politike. Po pisanju časnika NRC Handelsblad jo je ves ta čas poganjal predvsem notranji problem − »razkorak med Haagom in preostalimi deli države«. Nizozemska bo 15. marca volila nov parlament. Prvič v zgodovini se zmaga nasmiha populistični Stranki za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki v javnomnenjskih raziskavah ohranja prepričljivo prednost pred VVD. Njeni predstavniki v parlamentu so po pričakovanjih med najbolj glasnimi nasprotniki sporazuma. Njihov poslanec Harm Beertema je v torek vladi očital, da z ignoriranjem referendumskega izida v negotovost postavlja zaupanje državljanov v politiko.

Sporazumu ne nasprotujejo le v PVV, ampak tudi v drugih opozicijskih strankah, kot so Krščanski demokrati, kjer premieru očitajo, da njegovi popravki zakona nimajo nikakršne resnične teže in da večina evropskih parlamentov z njimi niti ni seznanjenih. Zanimivo je, da se ravno senatorji te stranke omenjajo kot jeziček na tehntici, ki bi na koncu omogočil potrditev zakona tudi v zgornjem domu parlamenta.