Tiskane izdaje
Ta teden je bilo zelo vroče v eni od samorazglašenih uporniških »ljudskih republik« na jugovzhodu Ukrajine, kjer so ponovili »zimbabvejski« scenarij. V Lugansku je odstavljeni notranji minister izvedel »državni udar«, dosedanji voditelj pa je moral pobegniti v Moskvo.
V torek zjutraj je bilo dogajanje na ulicah nekdanjega Vorošilovgrada, ki mu zdaj po ukrajinsko pravijo Luhansk, podobno kakor pred dobrimi tremi leti na polotoku Krim, ko so v času priprav na tamkajšnji referendum o neodvisnosti do zob oboroženi zamaskirani neznanci v neopredeljivih uniformah obkrožili najpomembnejša javna poslopja in zagotavljali varnost. »Potekajo vaje,« so sredi Luganska na kratko odgovarjali tisti uniformiranci z belimi trakovi na rokavih, od katerih so novinarji uspeli izvleči kako besedo. A tudi če bi povedali več, v mestu z nekaj več kot 400.000 prebivalci ne bi vedeli, kaj se dogaja. To jutro je umolknila tudi njihova edina televizijska postaja.
Igor proti Igorju
Negotovost ni dolgo trajala. Vodja uporniške republike Igor Plotnicki, ki je sprva prek spleta še zagotavljal, da ima popoln nadzor nad dogajanjem, je sporočil javnosti, da gre za poskus prevrata, na čelu katerega je njegov nekdanji minister za notranje zadeve Igor Kornet, ki ga je bil odstavil dan poprej. Kmalu se je izkazalo, da ni šlo zgolj za poskus »državnega udara«, saj je z vojaško pomočjo sosednje samorazglašene avtonomije, Donecke ljudske republike, oblast v Lugansku dejansko prezvel Kornet. Ta je svojega šefa Plotnickega in njegove najtesnejše sodelavce obtožil, da so kovali zaroto in hoteli Lugansko ljudsko republiko vrniti pod okrilje Kijeva.
Iz Luganska so začele deževati nepreverjene oziroma nepreverljive informacije. Ko so mediji že pred dnevi sporočili da je Plotnicki pobegnil v Rusijo, je ta objavil video zapis, kako se o rešitvi zapletov sredi Luganska pogovarja s svojimi sodelavci. A njegovo pretvarjanje, da ima še vedno oblast v rokah, ni dolgo trajalo. Medtem ko se je po poročanju nekaterih medijev moral skrivati v kleti, so oborožene sile, ki so ostale zveste Kornetu, aretirale novega notranjega ministra in vrh tožilstva. V četrtek zvečer so iz Luganska prišle novice, da je Plotnicki v spremstvu najožjih sodelavcev pobegnil iz mesta, včeraj pa so ruski mediji poročali, da je zjutraj že kot običajni smrtnik sam priletel iz Rostova na Donu v Moskvo.
V Rusiji vse te napete dni niso hoteli uradno komentirati »notranjih zadev« v uporniški republiki, pač pa so bili toliko bolj zgovorni dobro obveščeni ruski komentatorji. Ti so pisali, da so dogajanja v Lugansko presenetila tako Kijev kot Moskvo, kjer da je Kremelj na strani Plotnickega, obveščevalna služba FSB pa da podpira prevratnika Korneta. A neimenovani visoki kremljevski viri so pred dnevi medijem zaupali, da je bila tudi Moskva razočarana nad dosedanjim luganskim voditeljem, a da mu je dala še eno možnost za politično preživetje. To ni bil zgolj boj za oblast, trdi sodelavec moskovskega Inštituta za preučevanje ruskih obmejnih območij Eduard Popov. »To ni bil prevrat. Okoli Plotnickega se je nabralo preveč ‘ukropov',« je pred dnevi povedal za spletišče Eurasia Daily. »Ukrop«, kakor po rusko pravijo zelišču koprc, je zmerljivka, s katero označujejo tudi ukrajinske nacionaliste, Plotnicki pa je bil za pravoverne rusofile vedno sumljiv, ker prihaja iz zahodnega dela države. »Na kratko rečeno je šlo za spopad med domoljubi in ukropi,« je prepričan Popov. Drugi komentatorji so opozarjali, da so v ozadju dogajanj trenja med Plotnickim in njegovim kolegom Aleksandrom Zaharčenkom, ki vodi Donecko ljudsko republiko, in da je končni cilj »prevrata« ta, da bi obe uporniški republiki združili. Spet tretji pa trdijo, da je Plotnicki uspel odnesti celo glavo zgolj zato, ker ga je bila Moskva prisiljena zaščititi, saj je eden od podpisnikov minških sporazumov. Zato se bo dosedanji voditelj kmalu vrnil domov in ohranil položaj, so včeraj v ruskem dnevniku Kommersant navedli besede anonimnega visokega predstavnika ruskih oblasti. Zmedo v Donbasu so izkoristile ukrajinske oblasti. Medtem ko so se uporniki ukvarjali s svojimi notranjimi razprtijami, so iz Kijeva sporočili, da so vladne enote osvobodile dva zaselka na »okupiranem« območju.
Lugansk. Medtem ko se je po poročanju nekaterih medijev moral skrivati v kleti, so oborožene sile, ki so ostale zveste Kornetu, aretirale novega notranjega ministra in vrh tožilstva. Foto: Alexander Ermochenko/Reuters
Spor med obema uporniškima Igorjem se je dolgo vlekel. Ruski opozicijski mediji so že pred časom poročali, da v Lugansku ubijajo poveljnike uporniške vojske, ki niso bili lojalni Plotnickemu, med njimi pa je bilo veliko Kornetovih soborcev. Do njunega medsebojnega javnega obračunavanja je prišlo že konec leta 2015, ko je policija aretirala prijatelja Plotnickega, tamkajšnjega ministra za energetiko, republiški voditelj pa je v povračilo neuspešno poskusil odstaviti Kornetovega prijatelja, ministra za državno varnost. Poleti 2016 so poskusili ubiti Plotnickega, ki je bil v eksploziji bombe težko ranjen. Kot glavnega osumljenca so aretirali tedanjega premiera republike, ki so ga potem našli obešenega v celici. Uradna razlaga je bila, da je nekdanji Kornetov soborec naredil samomor, v kar sam notranji minister ni verjel. Zadnji incident se je zgodil pred kratkim, ko so Korneta nasilno izselili iz hiše, ki si jo je bil sam protipravno prilastil pred tremi leti. Ko je Plotnicki skupaj s tožilci prišel osebno izgnat Korneta, je s sabo pripeljal televizijsko ekipo, ki je potem to javno sramoto za notranjega ministra tudi predvajala.
