Kosovska vojska še ostaja na seznamu želja

Na Kosovu, ki je pred devetimi leti enostransko razglasilo samostojnost, so lahko imeli doslej le lastne varnostne sile. Po mnenju poznavalcev ni izključeno, da bo sprejetje resolucije o oboroženih silah vplivalo na novo poslabšanje odnosov med Kosovom in Srbijo.

Ker ne gre pričakovati, da si bo Srbska lista premislila, poslanci že razmišljajo o obvodih ustave. Oboroženih sil ne bo, če pred tem Priština ne bo dobila soglasja ZDA in Nata. Ameriški predsednik je v pisni čestitki ob obletnici kosovske neodvisnosti sporočil Prištini, da je prihodnost suverenega, večetničnega in demokratičnega Kosova v stabilni balkanski regiji, ki bo v celoti integrirana v mednarodno skupnost. Donald Trump se je še zavzel za krepitev vladavine prava na Kosovu, reševanje sporov s sosedi ter za boj proti nasilju skrajnežev in tujih teroristov.

Proti kosovski vojski

Kosovska skupščina je podprla ustanovitev lastnih oboroženih sil, ki naj bi nadomestile dosedanje varnostne sile. Resolucijo o oboroženih silah so podprle vse poslanske skupine v kosovskem parlamentu razen stranke Srbska lista, ki bojkotira delo kosovske skupščine in vlade. Skladno s kosovsko zakonodajo je za preobrazbo varnostnih sil, ki imajo 2500 aktivnih članov in 800 rezervistov, v oborožene sile potrebna sprememba ustave, za katero je potrebna dvetretjinska večina v parlamentu in poslancev manjšinskih skupnosti.

Minister za varnostne sile Haki Demolli je poudaril, da so pripravljeni na preoblikovanje v oborožene sile, ki bi bile moderne in ne bi štele več kot 5000 aktivnih članov in 3000 rezervistov. V oboroženih silah bi spoštovali spolno enakopravnost, imele pa bi le obrambne zmogljivosti in ne bi predstavljale grožnje. Njihova misija naj bi bila posredovanje ob naravnih nesrečah in drugih izrednih razmerah na Kosovu. 

Kosovski predsednik Hashim Thaçi je pred glasovanjem o resoluciji pozval parlament, naj sprejme odločitev o ustanovitvi oboroženih sil, ker so bile izčrpane vse možnosti, da bi prepričali poslance Srbske liste, naj glasujejo za kosovsko vojsko. Po njegovem mnenju so poslanci srbske manjšine pod nadzorom Beograda, Priština pa ne more čakati na pripravljenost Srbije, da se sprijazni z ustanovitvijo kosovske vojske.

Večetnična država je ideal

Albanija in Hrvaška sta pozvali zvezo Nato k ponovni preučitvi svoje mirovne misije na Kosovu, v kateri sodeluje približno 4500 vojakov, ker menita, da nacionalistična retorika srbskih politikov ogroža stabilnost regije. Ministrica za obrambo Mimi Kodheli in njen hrvaški kolega Damir Krstičević sta navedla v pismu generalnemu sekretarju zveze Nato Jensu Stoltenbergu, da srbske akcije na meji ogrožajo suverenost Kosova in destabilizirajo varnostne razmere na Zahodnem Balkanu. Da Srbija sistematično provocira Kosovo, je poudaril tudi vodja kosovske diplomacije Enver Hoxhaj, ki je zaskrbljen zaradi vojaške krepitve Srbije, ki povečuje svoj vojaški potencial in oborožitev.

Stoltenberg je med svojim zadnjim obiskom na Kosovu pozval Beograd in Prištino, naj nadaljujeta pogajanja in uresničita že dosežene dogovore v Bruslju. Po njegovih zagotovilih bo Nato ostal na Kosovu tako dolgo, kolikor bo treba. Kodhelijeva in Krstičević sta poudarila, da podpirata preoblikovanje kosovskih varnostnih sil v vojsko. Poudarila sta še, da je integracija držav Zahodnega Balkana v EU in zvezo Nato jamstvo za mir v regiji, ki ima še vedno brazgotine vojn, ki so sledile razpadu nekdanje Jugoslavije.

Na kosovska prizadevanja za ustanovitev lastne vojske mnogi gledajo tudi v smislu ideje o delitvi Kosova, ki je znova pridobila domovinsko pravico. Avstrijski strokovnjak za Balkan Florian Bieber svari, da bi izmenjava ozemlja med Srbijo in Kosovom povzročila destabilizacijo in trpljenje na obeh straneh. Po njegovem se z idejo, da bi Beograd prepustil Bujanovac in Medveđo na jugu Srbije z večinskim albanskim prebivalstvom v zameno za sever Kosova, ne bi strinjala nobena stran. V tem primeru bi Priština dobila veter v hrbet, opozarja Bieber, in zmanjšala pravice kosovskih Srbov.

Drugače meni nekdanji britanski veleposlanik v nekdanji Jugoslaviji Ivor Roberts, ki odkrito navija za zamenjavo ozemelj. Pravi, da je to edini način za vzpostavitev trajnega miru in stabilizacijo odnosov. Po njegovem je zamenjava Preševske doline s severom Kosova, ki bi tudi omogočila Srbiji, da prizna neodvisnost Kosova, v praksi bolj realna kot večetnična država, ki je težko dosegljiv ideal. Roberts upa, da bodo meje na Balkanu postale simbol razlikovanja, in ne delitev.