Tiskane izdaje
Zaradi političnega pritiska mednarodne skupnosti na čelu z Washingtonom je Priština odstopila od poskusa ukinitve posebnega sodišča za vojne zločine Osvobodilne vojske Kosova (OVK), čeprav ga doživlja kot zgodovinsko krivico. Podobna usoda verjetno čaka tudi sporazum o razmejitvi s Črno goro, ki ga kosovski parlament še ni ratificiral. Navsezadnje je to glavni pogoj za vizumsko liberalizacijo, ki bi tudi Kosovcem omogočila svobodno gibanje na schengenskem območju. Kljub formalni ukinitvi nadzorovane neodvisnosti Kosovo ne odloča samostojno na svojem dvorišču. Da še vedno nima polne suverenosti, je razvidno predvsem iz tega, da nima niti lastne armade niti nadzora nad celotnim ozemljem.
Velika pričakovanja Kosovcev
Evropska unija je o kosovski neodvisnosti nevtralna, ker je pet držav članic še vedno ne priznava. V novi strategiji EU za Zahodni Balkan je evropska komisija zapisala, da ima Kosovo možnost sprejemljivega napredovanja z izvajanjem sporazuma o stabilizaciji in približevanju, medtem ko bo večji napredek na njegovi evropski poti možen, ko bodo to dovolile objektivne okoliščine. Čeprav je Priština nezadovoljna s strategijo v delu, ki se nanaša na Kosovo, so v Bruslju prepričani, da ne delajo razlik med državami v regiji.
Kosovo tako kot druge čaka dolga pot do faze integracije tudi zato, ker je EU sklenila, da ne bo uvažala odprtih dvostranskih problemov. Ker ne bo alternative, si morata tako Priština kot Beograd veliko bolj prizadevati za normalizacijo odnosov. Kosovski Albanci so z ustanovitvijo neodvisne države kot večinski narod prevzeli tudi odgovornost, da po najboljših močeh omogočijo ohranitev in razvoj narodnih manjšin. V njihovem primeru to pomeni, da morajo vsem manjšinam zagotoviti največjo možno stopnjo avtonomije in spoštovati bruseljski dogovor o ustanovitvi skupnosti srbskih občin.
Kosovci so imeli po razglasitvi neodvisnosti prevelika pričakovanja, ker njihova družba ni imela izkušenj z gradnjo institucij in realne vizije o lastni prihodnosti. V tem obdobju je obljube, ki so jih trosili politiki, spodbudilo upanje in ne realnost. Kosovska družba je dočakala 10. obletnico v depresiji, ker oblast ni izpolnila niti najmanjših pričakovanj državljanov o njihovem vsakdanjem življenju. Med glavne izzive Kosova spadajo tudi krepitev vladavine prava, boj proti korupciji in nepotizmu, gospodarski razvoj in zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti.
Vmešavanje ZDA in Rusije
Mnogi ocenjujejo, da je Kosovo država z mračno perspektivo. Čeprav ni lahko ustvariti nove države, pripisujejo odgovornost za stagnacijo in slabe razmere politični eliti. Ne glede na to, da je vzpostavitvi kosovske države metala polena pod noge Srbija, ki je prav tako nedokončana država. Čeprav je dogovor med državama nujen, rezultati javnomnenjskih raziskav kažejo, da je skoraj polovica kosovskih Albancev proti nadaljevanju dialoga, če se vanj ne bo vključil Washington, medtem ko je večina kosovskih Srbov za nadaljevanje dialoga brez posredovanja ZDA. Večina Kosovcev, ne glede na nacionalno pripadnost, ocenjuje, da dialog ne bo končan prihodnje leto in da Srbija do konca dialoga ne bo priznala kosovske neodvisnosti.
V varnostnem svetu ZN je ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja ocenil, da morajo sponzorji projekta enostranske razglasitve neodvisnosti po desetih letih razmisliti o njenih posledicah, kot so korupcija, organizirani kriminal, katastrofalne gospodarske razmere, nizka raven varnosti in pomanjkanje perspektive Kosova. Nebenzja je okrcal evropske uradnike, da so tolerantni do Prištine, ki ne spoštuje bruseljskih dogovorov, in opozoril na nevarnost vrnitve radikalnih islamistov iz Sirije in Iraka, ki so nevarni tako za Balkan kot za Evropo.
Veleposlanica ZDA pri ZN Nikki Haley je, nasprotno, ocenila, da se je na Kosovu v zadnjem desetletju okrepila multietnična demokracija. Po njenem morata Beograd in Priština čim prej doseči sporazum o normalizaciji odnosov. Poudarila je, da se ZDA zavzemajo za pravi mir. Namestnik kitajskega veleposlanika Vu Haitao je poudaril, da mora biti pravni okvir resolucija 1244 in da Kitajska spoštuje suverenost Srbije.
