Tiskane izdaje
Bruselj – Da se bosta dve veliki agenciji EU s sedežem v Londonu po brexitu morali preseliti z Otoka, je jasno. Med članicami Unije se je začela prava bitka za nova sedeža prestižnih agencij.
Ob izteku roka za prijave se je pokazalo, da je zanimanje v članicah ogromno. V igri ni le prestiž, marveč tudi oprijemljive gospodarske koristi, ki jih prinaša sedež evropskih agencij. Ponudbe za evropski bančni organ (Eba) so bile oddane za Bruselj, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Luxembourg, Pariz, Prago in Varšavo.
Za drugo agencijo, evropsko agencijo za zdravila (Ema), kandidirajo Amsterdam, Atene, Barcelona, Bonn, Bruselj, Bukarešta, Dublin, Dunaj, Helsinki, København, Lille, Malta, Milano, Porto, Sofija, Stockholm, Varšava in Zagreb.
Ema, ki deluje od leta 1995 in predvsem nadzira medicinske izdelke, je leta 2015 zaposlovala 890 ljudi. Največ je specializiranih zdravnikov, farmacevtov in veterinarjev, pa tudi strokovnjakov za pravo in finance. Na sestanke, ki jih je organizirala, je v letu dni prišlo 36.000 ljudi. Eba je mlajša agencija, saj deluje od leta 2011. Njena naloga je predvsem povezana s skupno evropsko bančno regulativo. Zadolžena je, denimo, za stresne teste bank po EU. Zaposluje 189 ljudi, v njenih prostorih pa dela še 30–35 zunanjih sodelavcev. Dogodkov, ki jih je organizirala lani, se je udeležilo več kot 9000 ljudi.
Le šest članic – tri baltske države, Ciper, Madžarska in Slovenija – se je odločilo, da ne bodo kandidirale. Že sama kandidatura je namreč velik zalogaj, tudi finančni. V slovenski vladi so opozarjali, da v zahtevanem času ne morejo zagotoviti prostorov za Emo, pa tudi pri drugih merilih naj ne bi bili konkurenčni. Evropska komisija bo do konca septembra ocenila kandidature na podlagi šestih meril – potrdile so jih članice na junijskem vrhu EU –, ki so bolj specifična, saj zadevajo naravo dela agencij in okoliščine brexita, ki bo po načrtih izpeljan 29. marca 2019.
Od ocvrtega krompirčka
Pričakujejo zagotovila, da se bo agencija hitro preselila in v izbranem kraju lahko začela delovati na dan brexita. To zahteva izpolnjevanje visokih komunikacijskih in varnostnih standardov. Drugo merilo je povezanost lokacije z letališči po Evropi in svetu pa tudi namestitvene zmogljivosti. Za otroke zaposlenih mora biti zagotovljeno ustrezno evropsko izobraževanje; ocenjevali bodo tudi, kakšno delo, socialno varnost in zdravstveni sistem ponuja lokacija družinskim članom zaposlenega na agenciji. Zadnji dve merili sta zagotavljanje kontinuitete delovanja agencije in geografska razpršenost.
To merilo je karta, na katero igrajo članice, v katerih še ni sedeža evropske agencije, kot sta Hrvaška in Slovaška. V Ljubljani že od leta 2011 deluje agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), ki s poglabljanjem energetskega sodelovanja na ravni EU dobiva še večji pomen in stalno zvišuje število zaposlenih. To je že preseglo število 100. Članice so za svoje kandidature zagnale prave kampanje z videospoti in drugim materialom, s katerim prepričujejo ciljne skupine, da so najboljša izbira, ker ponujajo visokokakovostno življenje, vrhunsko kulturo, varnost, bogate prostočasne dejavnosti, bližino narave ...
Bruselj, denimo, ob klasičnih logističnih in drugih prednostih navaja edinstvenost Belgije, ki jo povezujejo tudi z ocvrtim krompirčkom. Zagreb obljublja gladko selitev in začetek delovanja Eme na novem sedežu, ker da so na Hrvaškem z mentaliteto »nema problema« usmerjeni k reševanju težav. Frankfurt, ki že gosti ECB in je eno od najpomembnejših finančnih središč, s svojimi prednostmi ne vabi le Ebe, marveč tudi banke iz Londona. Nemčija za sedež Eme sicer ponuja nekdanje glavno mesto Bonn, kjer že deluje nekaj mednarodnih organizacij.
Največja zgodba bo seveda izbor, ki ga bodo spremljale tradicionalne bruseljske kravje kupčije. Že nekaj časa krožijo govorice, da sta se Nemčija in Francija že uskladili o delitvi plena iz brexita. Sprejeta pravila sicer izključujejo, da bi ena članica dobila oba sedeža. Glasovalni sistem je zapleten in bo potekal v treh fazah. V prvi bo vsaka članica imela šest točk, ki jih bo po sistemu 3-2-1 razdelila med tri kandidature. Zaradi tega izbor spremljajo zbadanja, da spominja na tekmovanje za pesem Evrovizije. Če bo ena od kandidatur dobila po tri točke od več kot polovice članic, bo zmagala. Če ne bo uspelo nobeni, bosta za najboljše izpeljana še drugi in tretji krog. Glasovanje bo novembra.
