Kriminal v vrhu bivše vladajoče stranke

Makedonsko posebno tožilstvo je uvedlo preiskavo proti Nikoli Gruevskemu, ki je osumljen za pranje denarja in zlorabo položaja. Gre za sum o finančnih malverzacijah težkih 160 milijonov evrov. V Skopju se je začel prvi sodni proces zaradi vdora v parlament.

Po podatkih Svetovne banke in drugih mednarodnih finančnih institucij je bila Makedonija v zadnjem desetletju, ko je bila na oblasti VMRO-DPMNE na čelu z nekdanjim premierjem Nikolo Gruevskim, oškodovana za pet in pol milijard evrov. Mandatar za sestavo nove vlade in prvak socialdemokratov (SDSM) Zoran Zaev je prepričan, da gre za rop stoletja. Iz prisluhov, ki jih je javno objavila SDSM, je razvidno, kako so kradli denar državi, prirejali javna naročila ter odpirali offshore podjetja v davčnih oazah po svetu.

Poziv k podaljšanju mandata posebnega tožilstva

Gruevski je osumljen, da je kot predsednik VMRO-DPMNE odgovoren za nezakonito financiranje stranke med letoma 2009 in 2015. Gre za zneske v višini 4,9 milijona evrov. Gruevski in njegovi strankarski kolegi, ki so šest let prali denar, naj bi na račun pridobljene nezakonite koristi osebno obogateli. Poleg pranja denarja je Gruevski osumljen tudi zlorabe oblasti pri izboru gradbincev za gradnjo dveh avtocest. Proračun naj bi v tem primeru oškodoval za 155 milijonov evrov. Gruevski je zanikal očitke posebnega tožilstva, ki ne želi odkriti resnice, ampak zgolj uničiti VMRO-DPMNE. Po njegovem je cilj preiskave politično preganjanje njega in celotnega vodstva stranke.

Preiskavo zaradi pranja denarja in nezakonitega financiranja stranke so uvedli tudi proti desetim vodilnim predstavnikom VMRO-DPMNE. Posebno tožilstvo je v tudi zahtevalo, da se zamrzne del premoženja VMRO-DPMNE, med drugim razkošno poslopje s sedežem stranke v središču Skopja. Posebna tožilka Fatima Fetai je izpostavila, da so z obsežno preiskavo identificirali osebe iz vodstva VMRO-DPMNE, ki jih utemeljeno sumijo nezakonitega delovanja, čeprav so skušali v javnosti prikazati, da so delovali izključno v korist stranke. Vodja posebnega tožilstva Katica Janeva je poslanske skupine v parlamentu pozvala, naj podaljšajo mandat posebnemu tožilstvu, ki je bil prvotno omejen na 18 mesecev.

Obstrukcija prizadevanj tožilstva na sodiščih

Podaljšanje mandata posebnemu tožilstvu je bil tudi eden ključnih razlogov, da VMRO-DPMNE ni uspela sestaviti vlade z dosedanjim koalicijskim partnerjem Demokratsko unijo za integracijo (DUI) Alija Ahmetija, čeprav je bila zmagovalka parlamentarnih volitev. Kljub temu da je Gruevski odločno proti podaljšanju mandata tožilstvo, to ni bil njegov edini problem, ker prihaja do obstrukcije aktivnosti tožilstva na sodiščih. To povzroča ostre besedne obračune Fetaijeve in Janeve, ki problem izpostavljata na novinarskih konferencah, s sodniki na obravnavah.

Posebno tožilstvo je od svoje ustanovitve leta 2015 doslej podalo tri obtožnice in trenutno vodi 18 preiskav. Vse rezultate preiskav in materialne dokaze preda sodišču, ki je še vedno pod nadzorom nekdanje vladajoče stranke. Večino sodnikov v državi je imenovala VMRO-DPMNE. Zato trud tožilstva ni dovolj, kar je sprožilo debato o posebnem oddelku sodišča, ki bo neodvisen, ker ustava ne dopušča ustanovitev posebnega sodišča. Na potezi je nova parlamentarna večina.

Če vzamemo pod drobnogled ravnanje Gruevskega, ki ga je razkrila prisluškovalna afera, ima bivši premier še veliko razlogov za strah. Z davkoplačevalskim denarjem je kupil blindirani službeni mercedes za 600.000 evrov. Ko ga je kupoval, je naročil podrejenim, da mora imeti masažne sedeže in televizijske ekrane, ker njegovi otroci zelo radi gledajo risanke. Vlada je pred njegovim odstopom sprejela tudi poseben zakon, ki ga je potrdil parlament, po katerem bivšemu premierju pripada službeno vozilo in osebno varstvo sedmih policistov toliko let, kot je bil na položaju ministrskega predsednika. Davkoplačevalci bodo tako za njegovo varnost plačevali še naslednjih osem let.

Voden nasilni vdor v parlament konec aprila

Na sojenju zaradi nasilnega vdora v parlament 27. aprila, je vseh devet obtoženih, da bi dobili pogojne kazni, na začetku procesa priznalo, da so sodelovali v pretepu poslancev in novinarjev. Osmerici obtoženih so izrekli pol leta zaporne kazni pogojno, Dimčeta Hristovskega pa so obsodili na leto in pol pogojno. Hristovski je že bil obsojen na deset leta zapora zaradi dvojnega umora v Prilepu. V napadu na parlament je bilo ranjenih približno sto ljudi, med njimi osem poslancev in 20 policistov. Preiskavo so sprožili proti 30 osebam. Dve osebi sta zaradi suma poskusa umora za zapahi.

Po navedbah makedonskih medijev je na videoposnetkih iz parlamenta videti, da je vdor v parlament omogočilo sedem poslancev stranke VMRO-DPMNE, ki so odprli vrata v parlament in protestnikom tudi pokazali pot do novinarskega središča. Notranje ministrstvo je najprej suspendiralo šest policistov zaradi sodelovanja v neredih v sobranju, nato pa še 15 policistov, ki ob nasilnih dogodkih niso posredovali in so dogajanje le opazovali. Minister Agim Nuhiu je potrdil, da je suspendiran njegov pomočnik Nebojša Stajković, ki ga preiskuje tudi posebno tožilstvo. Helsinški odbor za človekove pravice v Makedoniji je vdor v parlament označil kot poskus umora, veleizdajo in terorizem.