Kuciakova smrt je zadnja priložnost za Slovaško

Na Slovaškem še vedno protesti, okoli smrti novinarja Jana Kuciaka veliko različnih poti do osumljencev.

Objavljeno
23. marec 2018 18.00
SLOVAKIA-CRIME/
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec

Bratislava - Življenje je končano, zgodba živi naprej. Slovaška se še vedno trese po treh strelih, ki so konec februarja pokončali mladega novinarja Jána Kuciaka in njegovo zaročenko Martino Kušnirovo. Popotresni sunki so razkrili, da so slovaška tla prepletena z mafijskimi vplivi z vseh koncev Evrope, zato bo še toliko težje najti morilca.

Skodelica je še vedno umazana od kave, na kupu papirja je obležala knjiga 'Ndrangheta, na tipkovnici je shema prepletanj med italijansko mafijo in slovaško vlado. V pisarno spletnega portala Aktuality bi moral vstopiti zgolj še novinar Ján Kuciak in nadaljevati odmevno zgodbo, toda v službo ga ne bo nikoli več. Preden bi lahko do temeljev preveril vse podrobnosti, ga je nasprotna stran utišala na njegovem domu, zraven so usmrtili še njegovo zaročenko Martino Kušnirovo, oba sta bila stara 27 let. V njun spomin gorijo sveče pred vhodom v stavbo, enako je v recepciji in na hodniku, že prej je ob cesti opazna njuna velika črno-bela fotografija. Na enem plakatu nad mestom piše: »# ALL FOR JAN. Ne morete ubiti resnice. Nadaljevali bomo!«

Vrata pisarne je na nedeljsko dopoldne odprl Kuciakov sodelavec Peter Habara. Bil je prvi v službi, prižgal je vse luči in prezračil prostor. Ena od njegovih zavez je, da bo po smrti prijatelja svoje novinarsko delo opravljal še bolj zavzeto. »Pričakovali smo, da bo njegova zgodba pretresla Slovaško, a nikakor ne, da bo šlo tako daleč,« je rekel na svojem stolu in z usmerjenim pogledom proti Kuciakovi mizi. Nanj je bil še toliko bolj navezan, ker sta skupaj igrala tenis in navijala za nogometaše Manchester Uniteda.

Različne mafijske združbe

Kuciak ni nikoli postavil zadnje pike. Prispevek o sodelovanju italijanske mafijske družbe 'Ndranghete in slovaške vlade je ostal nedokončan, toda zgodba ima dovolj jasno povezavo, da je ne more utišati noben strel več - na eni strani je italijanski kriminalec Antonino Vadala, na drugi nekdanji slovaški premier Robert Fico, med njima pa tridesetletna Maria Troškova, nekdanja poslovna in zasebna partnerka italijanskega kriminalca in poznejša osebna svetovalka premiera.

Antonia Vadalo so sredi marca aretirali skupaj z nekaterimi njegovimi italijanski pajdaši na podlagi mednarodnega naloga zaradi pranja denarja in preprodaje mamil. Med drugim je prek navidezne kmetijske dejavnosti s kolumbijskimi podjetji trgoval s sadjem, a zraven so bila v zabojnikih tudi mamila. Precej denarja so italijanske mafijske združbe na Slovaškem pridobile tudi na prirejenih razpisih za črpanje evropskih sredstev, v ospredju je bila industrija s sončno energijo.


Na enem plakatu nad mestom piše: »# ALL FOR JAN. Ne morete ubiti resnice. Nadaljevali bomo!« Foto: Aljaž Vrabec/Delo

Kljub temu je to le ena od zgodb, ki jih je imel na mizi Jan Kuciak. Poleg delovanja italijanske mafije na revnem vzhodu Slovaške je sočasno preiskoval kriminalne povezave slovaških oligarhov na zahodnem delu države. Poreklo smrtonosnih strelov bo še toliko težje odkriti, ker je Kuciak zbiral podatke o ruski, ukrajinski in albanski mafiji, prav vse imajo svojo mrežo na Slovaškem. Arpad Soltesz, dolgoletni preiskovalni novinar in Janov prijatelj, je rekel: »Resnično ne vemo, kdo je ubil Jana, saj nas do morebitnega morilca vodijo tri ali štiri zelo nevarne ceste.«

PREBERITE ŠE: Mafiji smo želeli pokazati, da z umorom novinarja ne more umoriti tudi zgodbe

Mladi novinar je bil pri svojem delu skrben in previden. Da bi imel povsem verodostojno zgodbo, je zahteval pojasnila od različnih vladnih organizacij, zato obstaja utemeljen sum, da je prav skozi ta vrata ušla informacija o njegovi preiskavi vse do mafijskih združb. »Jan je na različne vire oblasti podal več deset vprašanj. Da preiskuje mafijske povezave slovaške vlade, ni bila posebno velika skrivnost. Neznanka je samo, s katerim vprašanjem si je podpisal smrtno obsodbo,« je razmišljal Soltesz.

In zakaj je vzhodna Slovaška sploh tako mamljiva za italijanske »poslovneže«, da se na najrevnejših predelih države vozijo v dragih in luksuznih ferrarijih? »Glavni vzrok je mnogo skromnejše gospodarstvo v primerjavi z območjem okoli Bratislave na zahodu Slovaške. Mafija ima lahko delo, saj ljudi hitro pridobi na svojo stran, podobno kot na jugu Italije,« je rekel Soltesz. »Slovaška je kot ustvarjena za mafijo - smo majhna država z močno korupcijo, smo člani Evropske unije in imamo evro, zato so denarne transakcije še toliko lažje.«

Novinarji v skupnem boju

Po umoru so policijsko spremstvo dobili Kuciakovi uredniki in sodelavci Peter Bardy, Marek Vagovič in Martin Turček, prav tako novinarka Pavla Holcova s češkega centra za raziskovalno novinarstvo Investigace, sicer najtesnejša Kuciakova sodelavka pri raziskovanju mafijskih povezav v politiki. Policijsko spremstvo so ponudili še nekaterim novinarjem, denimo Zuzani Petkovi iz tednika Trend, toda varovanje je zavrnila. »Kako naj vendar opravljam svoje delo, če sta zraven nenehno dva policista? Pogovarjati se moram z zaupnimi viri, ki govorijo zgolj v zasebnosti,« je rekla izkušena novinarka, ki je tudi ena od govornic na slovaških ljudskih protestih. »Janovega morilca že poznamo - to je korupcija,« je bila nazorna.


Na mizi umorjenega novinarja je še vedno shema povezav med italijansko mafijo in slovaško vlado.
Foto: Aljaž Vrabec/Delo

Tragedija je slovaške novinarje povezala v tovariško skupnost. Preiskovalci z najvplivnejših slovaških medijev so se povezali v skupino # All For Jan in pod to oznako objavljajo nove ugotovitve. Zaradi izjemnega novinarskega zagona in slovaškega ljudskega prebujenja so več poguma dobili tudi žvižgači, zato se vsak dan javi kakšen nov zaupnik z informacijami o slovaškem podtalju.

»V skupini je približno dvajset novinarjev, večinoma Slovakov, toda zraven so še novinarji iz drugih držav. Kar skupaj odkrijemo, skupaj tudi objavimo,« je razložil Soltesz. »Za kar bi posamezni novinar potreboval več mesecev, s skupnim sodelovanjem odkrijemo v dnevu ali dveh. Novinarstvo je vojna, v kateri se lahko samo boriš, a nikoli zmagaš. Toda prepričan sem, da bomo Janovo zgodbo pripeljali do konca.«

PREBERITE ŠE: Slovaški pravnik Matej Šimalčik: Smo v začaranem krogu nezaupanja

Morilec verjetno že mrtev

Poleg žalosti, jeze in strahu je prisotna tudi dilema - kaj je hotel morilec (ali naročnik umora) sploh doseči? Jasno je, da so podatki razpršeni med več ljudi in elektronskih naprav, celotna zgodba pa je šele po umoru dobila gromozanski zalet in ogroža dolgoletne in poglobljene politične naveze.

»Umor nima pravega smisla. Pred stotimi leti si ubil novinarja in fizično odnesel vse njegove dokumente, toda zdaj je vse shranjeno. Če bi ubili celotno našo redakcijo, bi bili podatki o tej zgodbi še vedno shranjeni pri novinarjih v petih različnih državah,« je pripovedoval Habara.

Z dolgoletnimi izkušnjami, potem ko so ga v devetdesetih celo pretepli, je Soltesz predstavil dve teoriji, ki jih preučujejo v novinarski skupini # All For Jan. »Umor je lahko naročil ali izvedel neki neumni kriminalec na precej nizki ravni, ki ni preveč razmišljal, ampak se je samo jezno odzval. Druga možnost je, da je odgovoren nekdo z močnim vplivom, ki ni del slovaške družbe, zato ga prav malo briga, ali slovaška vlada obstane ali ne,« je povedal.

Podrobnosti umora so odprle precej novih dilem. Martino so umorili z enim strelom v glavo, ko je sedela za prenosnim računalnikom v kuhinji. Jana so zadeli z dvema streloma v prsi, toda na stopnicah, kar morda nakazuje, da je Jan morilca presenetil med begom. »Ne verjamem, da bomo našli morilca. Iz Janove vasi vodi pet različnih poti, ena od njih celo čez polje, kjer ni nobenih kamer. In če je resnično vpletena mafija, je po vsej verjetnosti mrtev tudi morilec,« je rekel Habara.


Slovaški premier Robert Fico je odstopil. Foto: AFP

Zaročenca sta bila tesna sodelavca tudi pri Janovih prispevkih. Kot novinar je bil Kuciak izvrsten analitik in je v različnih bazah podatkov znal najti povezave kot nihče drug na Slovaškem, toda njegova hiba je bilo pisanje, zato mu je pomagala zaročenka, ki je vedno prva prebrala njegove tekste. Kot arheologinja v zasebnem podjetju je bila v pomoč tudi pri zbiranju podatkov na področju okoljevarstva in kmetijstva, ravno evropska sredstva v kmetijstvu pa so bila pomemben del zadnjega prispevka o povezavah italijanske mafije in slovaške vlade.

Ljudje se povežejo šele v ekstremnih razmerah

Kuciakova zgodba nikakor ni osamljena oaza v puščavi slovaškega preiskovalnega novinarstva, kajti različni slovaški mediji nenehno poročajo o spornih poslih politične oblasti, a je zato šele umor novinarja prebudila tudi ljudstvo. »To je zadnja priložnost, da spremenimo Slovaško. Ljudje so bili dolgo časa pasivni, a zdaj so jezni in protestirajo,« je rekel Soltesz.

»Ljudje težko razumejo vse povezave, kako se v zakulisju pretakajo milijoni evrov, toda zelo dobro razumejo vso grozoto sporočila o uboju dveh mladih ljudi,« je pristavil Habara. In očitno je Slovaška nov primer, kako se ljudje prebudijo in povežejo šele v ekstremnih razmerah, ko niti največji verniki ne najdejo več alibijev za čaščenje svojega kulta osebnosti in ko svoj glas dvignejo tudi ljudje, ki so že zdavnaj obupali nad možnostjo za pošteno in urejeno družbo.