Leva ministrica v desni vladi

Zagreb – Po odstopu direktorja hrvaškega avdio-vizualnega centra Hrvoja Hribarja se v javnosti pojavljata dve vprašanji: bo naslednja ministrica za kulturo, ki v konservativni desni vladi Andreja Plenkovića velja za levo usmerjeno, in kaj se sploh dogaja v kulturi?

Kar nekaj časa je bilo mogoče slišati očitke na račun vodstva hrvaškega avdio-vizualnega centra (Havc) in vodje Hrvoja Hribarja. Očitki so prihajali zlasti iz vrst desne usmerjenih struktur, med najglasnejšimi pa je bil nekdanji minister za kulturo v kratkotrajni vladi kanadskega Hrvata Tihomirja Oreškovića Zlatko Hasanbegović, ki je Hribarju očital marsikaj, še najbolj pa način porabe denarja centra. Hribarjev stolček so lani močno zamajala tudi nekatera veteranska hrvaška združenja, ki so bila nezadovoljna s sofinanciranjem danskega dokumentarnega filma. V njem so vojne zločine v Dvoru na Uni posredno pripisali hrvaškim vojakom, čeprav okoliščine poboja več ljudi s posebnimi potrebami v mestu – v njem so bile pred prihodom hrvaških sil nameščene srbske enote – niso jasne.

Zvrstilo se je še nekaj očitkov, pika na i pa je bilo negativno poročilo državne revizije o finančnem poslovanju Havca. Državna revizija je izpostavila, da je Hribar leta 2015 brez soglasja upravnega odbora Havca odločal o uporabi denarja v pogodbah nad 6600 evrov, brez podpisa ministra za kulturo pa tudi za zneske nad 26.400 evrov. Navedli so tudi vrsto drugih kršitev statuta Havca in hrvaškega zakona o državnemu proračunu. Hribar je nato Upravnemu odboru hrvaškega avdio-vizualnega centra ponudil odstop. Ta ga je sprejel. Havc je leta 2008 ustanovila hrvaška vlada po vzoru drugih držav z namenom spodbujanja proizvodnje avdio-vizualnih dejavnosti in kulture.

Zadoščenje za ene, bojazen za druge

Hasanbegović je le nekaj trenutkov pozneje izjavil, da so sklepi državne revizije »zadoščanje« in da pričakuje, da bo preiskavo sprožilo tudi državno tožilstvo. Hrvaška strokovna filmska združenja, na primer društvi hrvaških filmskih režiserjev in producentov, pa opozarjajo, da poročilo državne revizije kaže na uvajanje političnega nadzora nad kinematografijo. Društvi sta podprli ugotovitev zaradi nepravilnosti v finančnem poslovanju Havca, obenem pa ostro opozorili, da so revizorji presegli svoja pooblastila, ko so ocenjevali, ali so določeni projekti Havca prispevali k razvoju hrvaške kulture.

Poudarili so, da so s svojim branjem zakonov odprli prostor za politični nadzor nad filmsko produkcijo na Hrvaškem in podelili »faraonske pristojnosti ministrstvu za kulturo«, državna revizija pa da je s svojimi ugotovitvami začela uresničevati prakso, da na Hrvaškem ne bodo mogli več snemati filmov brez odobritve vlade. »Tako se rušijo dolgoletna prizadevanja za neodvisnost kinematografije od politike, kar lahko pomeni vrnitev socialistično-komunističnega modela upravljanja filma, kjer ne bo prostora za umetnost, ki je ne bo odobrila oblast«, sta objavili društvi v sporočilu.

Je zdaj na vrsti ministrica za kulturo, se sprašujejo številni. Nino Obuljen Koržinek že dolgo kritično obravnava zlasti desno usmerjena struja vladajoče HDZ. Že ob njenem imenovanju za ministrico kulture je Zlatko Hasanbegović, ki je znan tudi po sklepu o ukinitvi državnih virov financiranja nedobičkonosnih medijev, dejal, da javnost predobro ve, kdo je on, kdo pa ona, ki jo precejšen del članstva HDZ doživlja kot levo usmerjeno, njeno imenovanje (ne pa ponovnega imenovanja Hasanbegovića na stolček ministrstva za kulturo) pa so v delu HDZ označili za ideološko izdajo. Lani oktobra je bil celo spontani protestni shod na zagrebškem Trgu bana Jelačića, ki so ga, vsaj uradno, pripravile članice združenja Ženske v domovinski vojni iz Zadra. Stotinja udeležencev je takrat poslala premieru Andreju Plenkoviću sporočilo, da so nezadovoljni zato, ker Zlatko Hasanbegović ni ostal na položaju ministra za kulturo in ker je namesto njemu namenil ministrski položaj Nini Obuljen Koržinek.

Radikalni konservativec svetovalec šefu diplomacije

Svojevrstno presenečenje je povzročilo tudi nedavno imenovanje Ladislava Ilčića, vidnega člana konservativne in klerikalne stranke Hrast, znanega tudi po svoji izjavi, da so muslimanski otroci drugačni od hrvaških, za posebnega svetovalca hrvaškega zunanjega ministra Davorja Iva Stiera. Ta Ilčićevo imenovanje upravičuje z nujnostjo po tovrstnem kadru, Ilčić pa izjav ne daje.

Hrvaška javnost, vsaj njen del, je v dvomih. Sprašuje se, kaj se dogaja v kulturi, ki naj bi po prepričanju številnih, »počasi, vendar vztrajno« prehajala v roke tistih, ki si želijo »faraonske pristojnosti vlade«, ta pa se namesto k obljubljenemu združevanju in konstruktivnim politikam, kot je napovedoval Plenković, spet ksenofobično obrača in vrača krepko na desnico. Bo pa najbrž držalo še nekaj; zdaj, dobre štiri mesece po predčasnih parlamentarnih volitvah in mučnem sestavljanju oblasti, so prišli v plačilo računi, izdani v imenu predvolilnih (kadrovskih) obljub v primeru zmage na volitvah. HDZ je zmagala, oblast je konstituirana, na mizah pa so se znašli omenjeni računi.