Ljudska sodba na televiziji

Berlin – Približno sedem milijonov Nemcev si je na televizijski­ postaji ARD ogledalo dramo Teror Ferdinanda von Schiracha in presodilo, da pilot vojaškega letala, ki je sestrelil potniško, ni kriv. Zaplet je izmišljen, glasovanje ljudstva pa ne.

Moralna dilema zgodbe je grozljiva: pilot vojaškega letala Lars Koch se mora odločiti, ali naj sestreli ugrabljeno potniško letalo s 164 potniki in člani posadke, ki so ga teroristi usmerili v münchenski stadion Allianz Arena, napolnjen s 70.000 gledalci nogometne tekme. Pilot se odloči, da je sestrelitev letala manjše zlo, in pristane pred sodiščem, ki ga oprosti. Tokrat so bili porotniki na srečo daleč od sodne dvorane in celo od televizijskih kamer, ki so predvajale zaplet, sedeli so namreč kar na domačih kavčih pred televizijskimi ali računalniškimi zasloni.

»Ni kriv!«

Stotisoči so glasovali in se s 86,9 odstotka odločili, da Lars Koch ni kriv, čeprav poznavalci domnevajo, da bi po nemški zakonodaji bil. Ta namreč ne dovoljuje, da bi bilo eno človeško življenje nad drugim. A kdo ve, kako bi res presodilo sodišče, saj so bili letalski potniki v vsakem primeru obsojeni na smrt. Podobno kot v Nemčiji so glasovali v Švici in Avstriji, kjer sta predvajali dramo javni televizijski postaji, pa tudi že prej obiskovalci ­gledališča.

Populizem in dokaz proti referendumom

Televizijski eksperiment odmeva po Nemčiji in drugod. Glas ljudstva, ki je osvobodil pilota krivde, je za nekatere čisti populizem in najboljši dokaz proti referendumom ter za reprezentativno demokracijo. Drugi se sprašujejo, ali niso ustvarjalci filma prejudicirali razsodbe že s tem, da so vlogo glavnega junaka dodelili privlačnemu nemškemu igralcu Florianu Davidu Fitzu. Pa tudi Martina Gedeck, ki igra državno tožilko, velja za privlačno igralko.

Dileme, ki jih odpira Teror, bodo še naprej odmevale, saj se dotaknejo vsakogar. Kako bi presodili svojo ali tujo krivdo? Kaj bi storili, če bi se morali odločiti med življenjem in smrtjo, kaj, če bi na letalu sedeli vaši najdražji? 52-letni Ferdinand von Schirach, vnuk voditelja nemške nacistične mladine, se sooča z vprašanji zločinov in krivde tudi kot odvetnik – in pisatelj knjig Zločini (Verbrechen, 2009) in Krivda (Schuld, 2010). Prva je izšla tudi v slovenskem prevodu.