Ljudstvo na ulici zahteva odstop vlade

V Moldaviji so proruski in proevropski protestniki združili moči proti korumpirani oblasti.

pon, 25.01.2016, 13:00

V Moldaviji, najrevnejši evropski državi s 3,5 milijona prebivalcev, se nadaljujejo protesti opozicije, ki zahteva predčasne volitve. Začeli so se sredi prejšnjega tedna, ko je razjarjena množica poskusila vdreti celo v parlament. Trideset ljudi je bilo ranjenih, nova proevropska vlada pa je prisegla v takšni naglici, da premier Pavel Filip ni imel časa niti za predstavitev programa.

V Moldaviji traja politična kriza že od izbruha bančnega škandala, ko je neznano kam izpuhtelo več kot milijardo ameriških dolarjev (sedmina državnega BDP), ki jih je Moldavska narodna banka posodila trem moldavskim bankam – Unibank, Banca Socială in Banca de Economii, zdaj pa jih morajo reševati ­davkoplačevalci.

Proevropska koalicija, ki je leta 2014 podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, je na oblasti od leta 2009, ko je tako imenovana tviterska revolucija odnesla dolgoletnega predsednika in zapriseženega komunista ter tesnega ruskega zaveznika Vladimirja Voronina.

Očitajo ji, da ji ni uspelo odpraviti vladavine oligarhov, ki so po mnenju opozicije ugrabili državo. »Evropska unija je v gospodarski krizi. Države, ki so že več let njene članice, imajo resne težave. Če si srednje velika srednjeevropska država, kot je Moldavija, samo to, da imaš proevropsko vlado, ni zadostna rešitev za gospodarske težave,« je ocenil neodvisni strokovnjak za Vzhodno Evropo Martin Summers.

Po njegovem je to, kar se trenutno dogaja v Kišinjovu, zrcalna slika kijevskega Majdana, med katerim so proevropski protestniki odnesli z oblasti prorusko vlado. V Moldaviji evroskeptiki grozijo, da bodo odnesli proevropsko vlado. »Za zdaj zahtevajo predčasne volitve, kar se mi zdi primerna rešitev. V Kijevu so nastavili vlado brez volitev, kar je povzročilo prelivanje krvi in kaos,« je Summers izrazil upanje, da bodo rešili zaplet bolj civilizirano kot v sosednji Ukrajini.

»Združil nas je skupni cilj: predčasne volitve«

Ta ostaja razklana na pro­evropsko in prorusko stran, v Moldaviji pa gre bolj za skupni upor naroda proti korumpirani oblasti. »Naša država je bila v zadnjih letih de facto brez vodstva, zaradi česar je korupcija samo naraščala. To je vodilo v čedalje večjo frustriranost in zavračanje vladajoče strukture tako s strani proevropsko kot protievropsko usmerjenega prebivalstva,« je bil jasen Nicu Popescu z Inštituta Evropske unije za varnostna vprašanja. Pritrdila mu je moldavska ekonomistka Jelena Gorelova: »Ne gre samo za trenja med političnimi skupinami, ampak za spopad med ljudstvom in oblastjo.«

Na protivladnih protestih sodelujejo proruski Socialisti ter Naša stranka, kjer se zavzemajo za razveljavitev pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, pa tudi proevropska civilnodružbena Platforma za dostojanstvo in pravičnost. »Bili smo razdeljeni, zdaj pa ni več tako. Združil nas je skupni cilj – predčasne parlamentarne volitve,« je pred nedeljskimi protesti povedal predsednik Socialistične stranke Igor Dodon in napovedal oblikovanje tako imenovanega odbora narodne rešitve. Bo najrevnejša evropska država, v kateri živi 78 odstotkov Romunov, 14 odstotkov pa je Rusov in Ukrajincev, pokazala bogatejšim evropskim državam, kako premagati nasprotja in skupaj nastopiti proti korumpirani oligarhiji?

Prijavi sovražni govor