Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob današnjih napadih v evropski prestolnici, kjer je v treh eksplozijah umrlo 30 ljudi, več kot 200 pa je ranjenih, smo se o varnostnih vprašanjih pogovarjali s profesorjem Fakultete za varnostne vede Brankom Lobnikarjem.
Poslanec Bojan Dobovšek pravi, da je šlo pri današnjih napadih za novo obliko terorizma, imenovano tudi napad osamljenih volkov. To po vašem mnenju drži in za kakšno obliko pravzaprav gre?
Pojav osamljenih tokov je že znan, zgodil se je pred časom v Sarajevu. Sicer pa ne vem, od kod poslancu Dobovšku te informacije. Prvič, v tem trenutku nihče ne ve, ali gre za osamljene volkove ali za dobro načrtovano in usklajeno teroristično akcijo. Jaz bi si upal trditi, da kaj takšnega, kot so osamljeni volkovi, sploh ne more obstajati brez procesa radikalizacije. Sicer pa je napad, ki se je zgodil na treh mestih, za osamljene volkove nelogičen. Če je nekdo osamljen, izvede le en napad.
Za kakšne napadalce torej gre?
Gre za dobro izurjeno teroristično skupino, povezano z Islamsko državo. Napadala je tisto, kar je ključni cilj vseh terorističnih napadov, torej kritično infrastrukturo in tiste nevralgične točke, kjer se zadržuje večje število ljudi in ima nek simbolno ideološki pomen. Bruselj je središče Evropske unije in tudi kraj, kjer so aretirali organizatorja napada v Parizu, ki se je tu skrival.
Da so organi Salaha Abdeslama odkrili in aretirali šele ta petek, pomeni, da se ni skrival sam in da je imel zelo dobro podporno mrežo. Tudi število ljudi, ki jih je belgijska policija aretirala in jih povezuje z organizatorjem pariškega napada, priča o tem, da je belgijska teroristična celica precej velika in dobro organizirana.
Menite, da se bo omenjena teroristična skupina zdaj premaknila v drugo evropsko mesto?
Zelo verjetno je, da ne bodo ostali na istem mestu, saj je možnost, da jih bodo varnostno obveščevalne službe odkrile, v tem primeru večja. Skrili se bodo s pomočjo t. i. varnih krajev, ki jih imajo že vnaprej pripravljene. Obveščevalno-varnostne organizacije morajo te zdaj odkriti. Če bi evropske obveščevalno-varnostne službe vedle, kaj teroristi načrtujejo, potem bi bila igra končana. Teroristi bi bili ali aretirani ali nevtralizirani.
So po vašem mnenju evropske varnostno obveščevalne službe dovolj usposobljene in izkušene za boj proti terorizmu, ki smo mu priča?
Evropske obveščevalne in varnostne službe so dobro izurjene, imajo zadostna pooblastila in tudi dovolj sredstev. A to ne pomeni, da je napade mogoče preprečiti. Lahko pa se od varnostno-obveščevalnih služb različnih držav članic pričakuje boljše sodelovanje, večjo izmenjavo podatkov in morda tudi kakšne strukturne spremembe.
Smo v primerjavi z ZDA zaradi različnih nacionalnih varnostno-obveščevalnih služb, ki imajo v medsebojni izmenjavi informacij večkrat težave, bolj ranljivi?
V primerjavi z ZDA smo bolj ranljivi, ne zato, ker bi bili manj kompetentni, ampak ker so Evropa, njena infrastruktura, način življenja in politika, tarča Islamske države.
Res je, da je Evropa sestavljena iz nacionalnih držav, ki imajo svoje nacionalne obveščevalna in varnostne strukture, a tega se ne da spremeniti. To lahko spremenimo le tako, da ukinemo nacionalne države in ustvarimo eno obveščevalno službo za Evropo.
Ali pa boljše protokole, ki bi omogočali preprostejši in hitrejši prenos informacij.
Vse to drži, a to ne pomeni, da če bi to obstajalo, da bi napade lahko preprečili.
Ob vseh letalskih varnostnih kontrolah je napad na letališču presenetljiv.
Napad se je zgodil pred varnostno cono na letališču. Varnostni ukrepi so povečani na območju, kjer že oddate prtljago. Če bi varnost povečali že pred vstopom v to cono, bi morali od potnikov zahtevati, da pridejo na letališče že pet ur pred poletom, kar bi ohromilo celoten promet. Kje bi pa začeli delati kontrolo? Na vhodu na letališče ali morda že na avtocesti? Ne gre tako. Napadalci so prišli točno do tja, kamor so lahko prišli.
Kakšne varnostne spremembe nas v Evropi zdaj čakajo?
V takšnih primerih je prva stvar, ki se omejuje, zasebnost državljanov. Kontrola se bo povečala na vseh mejhnih prehodih, na letališčih, večja bo stopnja varnostnih protokolov, na drugi strani pa bodo obveščevalno-varnostne službe zahtevale večji dostop do komunikacijskih podatkov posameznikov, vsaj na začetku pa pričakujemo tudi omejitve gibanja.
So današnji napadi po vašem mnenju kakorkoli povezani z begunskim tokom?
Ne. Teorija, če ne bi bilo beguncev, tudi napadov ne bi bilo, je zgrešena. Begunce imamo zaradi napadalcev, in ne obratno. Res pa je, da teroristom določen del beguncev uspe izkoristiti za svoje podle namene, nekatere do določene stopnje radikalizirajo in jih izkoristijo za pomoč pri skrivanju.
Sicer pa je jasno, da begunci iz Sirije bežijo zaradi Islamske države, torej zaradi skupine, ki je danes prevzela odgovornost za napade. Prepričanje, da napadov ne bo več, če bomo zaprli begunski pot, je zelo ideološko in nestrokovno. Iskati krivca za napad v migracijah, je po mojem mnenju velika napaka.
