Tiskane izdaje
Bruselj - Kljub intenzivnim pogajanjem in določanju neuradnih rokov v pogajanjih med Združenim kraljestvom in EU se še ni zgodil preboj pri urejanju ločitvenih vprašanj. Brez tega ne more biti premika v osrednjo fazo pogajanj, urejanje odnosov po brexitu.
Na pogovore v Bruselj je prispela britanska premierka Theresa May. Začelo se je s kosilom pri predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, nato se je zvečer sestala še s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom. Dovolj velik napredek pri glavnih ločitvenih vprašanjih (finančni bilanci, statusu državljanov in irske meje) je pogoj za odločitev vrha EU o začetku pogajanj o prihodnjih odnosih. Želja na vseh straneh je, da bi bila odločitev potrjena na vrhu EU konec prihodnjega tedna.
Juncker je pogovore z Mayevo sicer označil za »prijateljske in konstruktivne«, a pri dveh ali treh stvareh da soglasja še ni. Zaradi tega bodo nadaljevali posvetovanja, pogajanja, razprave. Prepričan je, da bo dovolj velik napredek narejen do vrha. »To ni neuspeh, to je začetek zadnjega kroga,« je ocenil. Tudi sporočila Mayeve so bila bolj ali manj enaka, češ, težko smo se pogajali in napredek je bil velik. Pogajanja se bodo nadaljevala že v prihodnjih dneh in na obeh straneh Rokavskega preliva še vlada zmeren optimizem.
Britanska premierka Theresa May in predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Foto: Reuters
Kamen spotike
Nazadnje se je najbolj zapletalo pri vprašanju meje s Severno Irsko. Da bi se izognili strogemu režimu in mejnemu nadzoru po brexitu, mora biti skovana kreativna rešitev. To je obravnavano v kontekstu dosežkov mirovnega procesa, ki bi ga preveč trd režim na meji lahko ogrozil. Med pogajanji so krožile formulacije britanskih jamstev, po katerih bi se po brexitu še usklajevali s pravili notranjega trga EU in carinske unije. Tako bi preprečili, da bi na irskem otoku po brexitu res nastala prava zunanja meje Unije z nadzorom blaga in potnikov.
Kakšne bi bile takšne rešitve v praksi, je še povsem negotovo. Povedno je, da so se takoj oglasili najvišji predstavniki Londona, Škotske in Walesa, ki si želijo imeti poseben status, če bo tak zagotovljen Severni Irski. Po drugi strani severnoirski unionisti, ki nasprotujejo posebnemu statusu v Združenem kraljestvu. Po ocenah iz Dublina, irskega premiera Lea Varadkarja, je bila Mayeva z njimi že usklajena glede jamstev, ki bi preprečila trd nadzor meje, a da si je po pogovorih z unionisti, ki zagotavljajo glasove njeni vladi, nato premislila.
Za otroke gre
Pri vprašanju državljanov, 3,2 milijona državljanov EU27, ki živijo na Otoku, se sicer že nekaj časa nakazuje, da bo Mayeva morala sprejeti takšno ali drugačno vključevanje sodišča EU kot instance za reševanje vprašanj. Predvsem v evropskem parlamentu, ki mora na koncu potrditi ločitev, opozarjajo na pravice državljanov. Njegov predstavnik za brexit Guy Verhofstadt opozarja, da otroci državljanov EU, ki so bili rojeni po brexitu, ne morejo imeti drugačnega statusa kot otroci, rojeni pred njim.
Veliko Britanijo Therese May bo odhod iz EU drago stal. Foto: Reuters
Glede finančnega vprašanja je Mayeva že v govoru v Firencah napovedala, da bo sprejela vse neposredne obveznosti iz sedemletnega proračuna EU do njegovega izteka leta 2020. To bi po brexitu znašalo okoli 20 milijard evrov.
Nerešene so še številne druge stvari, kakršne so neplačane proračunske obveznosti ali pokojnine za britanske uslužbence institucij EU. Natančne podatke o obveznostih sicer ni mogoče izračunati, dokler ni znano, kaj vse so pripravljeni plačati in kaj se bo odštelo, denimo britanski delež v Evropski investicijski banki. V britanskih medijih so ugibali o »ločitvenem obračunu«, vredne od 45 do 55 milijard evrov.
