Tiskane izdaje
Pravice, ki jih namerava London ponuditi evropskim državljanom, ki živijo in delajo na Otoku, se ne razlikujejo bistveno od njihovih dosedanjih pravic. Toda pri sklepanju končnega dogovora bodo pomembne podrobnosti, ki so lahko za marsikoga resna ovira pri urejanju statusa.
Ureditev statusa evropskih državljanov je ena od prvih velikih preizkušenj pogajanj o brexitu, toliko bolj delikatna, ker se odloča o usodi ljudi. Mnogi od njih že desetletja živijo na Otoku, a se že več kot leto dni sprašujejo, kaj se bo zgodilo z njihovim statusom in pravicami, ko bo država enkrat dokončno izstopila iz EU. Enako velja za britanske državljane, ki so se preselili v druge države članice EU in si ustvarili novo življenje.
Po tem, ko sta obe strani zamudili več priložnosti za rešitev tega vprašanja še pred uveljavitvijo 50. člena lizbonske pogodbe in s tem predhodno odpravo vsakršnih negotovosti o usodi 4 milijonov ljudi na Otoku in drugih državah EU, je britanska vlada teden dni po koncu pogajanj objavila svoje pogajalsko izhodišče, v katerem ponuja evropskim državljanom, ki so v državi najmanj pet let, enake socialne, zdravstvene in pokojninske pravice, kot jih imajo državljani Združenega kraljestva. Ponuja jim tudi enake pravice iz delovnega razmerja, kar pomeni, da se bo njihov novi status efektivno izenačil s trenutnim statusom stalnih rezidentov. Kot je v parlamentu danes potrdila Theresa May, bodo dobili tudi posebne osebne izkaznice. Tisti, ki so v državi manj časa, bodo imeli za ureditev statusa na voljo dve dodatni leti.
»Edina stvar, do katere ne bodo upravičeni, je volilna pravica, to bodo dobili, če bodo postali državljani,« je v intervjuju za BBC povedal minister za izstop iz EU David Davis. Evropski državljani so na Otoku do zdaj lahko sodelovali na volitvah v evropski parlament, lokalnih volitvah in volitvah v regionalne parlamente. Pogoj za ponovno pridobitev volilne pravice bo pridobitev britanskega državljanstva, zanj pa bodo rezidenti lahko zaprosili po petih letih bivanja v državi.
Drugorazredni državljani?
Vse naštete pravice bodo na voljo le rezidentom, ki bodo prispeli v Veliko Britanijo pred iztekom datuma, po katerem država ne bo več razlikovala med državljani EU in tretjih držav. Datum še ni določen, to bo eno od vprašanj, o katerih se bosta na pogajanjih morali dogovoriti britanska in evropska stran. Med najverjetnejšimi možnostmi je omenjen 29. marec 2019, ko se bo iztekel dveletni rok za končanje pogajanj o brexitu.
Britanska premierka Theresa May je med vrhom voditeljev Evropske unije v Bruslju prejšnji teden zagotovila, da nobenemu državljanu EU, ki so si ustvarili življenje na Otoku, ne bo treba oditi zaradi brexita. »Družin ne bomo razdvajali,« je dejala, a poudarila, da morajo ista pravila veljati tudi za približno milijon Britancev, ki živijo v različnih državah EU. Enako je povedal Davis, ki po poročanju Guardiana verjame, da bo vprašanje pravic hitro rešeno, hkrati pa zavrača očitke, da vladno izhodišče spreminja ljudi v drugorazredne državljane.
Negotovost še naprej povzročajo podrobnosti predlaganih rešitev in vrsta kompleksnih scenarijev, na katere bodo pogajalci morali dati ustrezne odgovore. Denimo status otrok, rojenih staršem, ki imajo status stalnih rezidentov, in vsaj teoretično izpolnjujejo pogoje za pridobitev državljanstva. Ali pa socialne pravice sorodnikov tistih, ki že vrsto let živijo na Otoku. Ljudje, kot je Anne-Laure Donskoy, ustanoviteljica gibanja The3million, ki zagovarja interese evropskih državljanov, so zelo kritični do nekaterih predlogov britanske vlade, najbolj jih skrbi pogoj Londona, da sodišče EU (ECJ) ne more biti arbiter pri vprašanjih, ki se nanašajo na njihove pravice na ozemlju Združenega kraljestva. Občutek imajo, da s tem izgubljajo pomembnega zaveznika in zaščitnika.
Težko si je predstavljati, da bi London glede tega pogoja kadarkoli popustil. Toda hkrati mora pokazati, da z obljubami misli resno. Čim prejšnja uzakonitev predlaganih rešitev bi lahko odpravila veliko skrbi in nervoze.
