Macron in Merklova bi vlekla evropski voz

Bruselj – Sporočilo je bilo nedvoumno: Francija in Nemčija želita v evropski politiki spet tesneje sodelovati, pripravljati skupne projekte na ravni EU in po kriznem obdobju le premakniti evropski voz naprej.

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta tiskovno konferenco po končanem vrhu EU pripravila skupaj. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. V Bruslju, kjer so se še posebno navduševali nad Macronovo proevropsko držo med volilno kampanjo, veliko pričakujejo od novega francoskega predsednika. Napovedal je, da namerava z Nemčijo delovati »z roko v roko«. Kadar ni soglasja med Francijo in Nemčijo, da Evropa ne napreduje. A njuno sodelovanje je »nujen, ne pa tudi zadosten pogoj« za uspešno EU.

Kot Kohl in Mitterrand

Macronov zgled je sodelovanje nemškega kanclerja Helmuta Kohla in francoskega predsednika Françoisa Mitterranda. Glavne naloge Unije vidi na področju migracij, obrambe, trgovine, podnebja, boja proti terorizmu. »Evropa je naša najboljša zaščita pred svetovnimi izzivi,« je prepričan. Predvsem na področju trgovine Macron zagovarja logiko – na vrhu številnih ni prepričal vseh –, da bi morala EU postaviti omejitve kitajskim državnim investitorjem v občutljive strateške panoge v EU. Tudi pri trgovini ga ne navdušuje (pre)velika odprtost. »Ne smemo biti naivni,« je povedal.

Posebej je pohvalil begunsko politiko Merklove in sprejetje beguncev. Nemška kanclerka – Macron je že četrti francoski predsednik, s katerim sodeluje od prihoda na oblast jeseni 2005 – je ob koncu vrha videla veliko uspehov. Kljub temu je opozorila, da pri vprašanju beguncev »ni bilo napredka«. Predvsem višegrajske države nočejo pokazati solidarnosti in sprejemati prosilcev za azil iz najbolj obremenjenih članic. Merklova je pozvala k vživljanju v položaj Italije in Grčije, kamor begunci najprej pridejo.

Na vrhu se je Unija zavzela za poglobljeno sodelovanje na področju obrambe. Predvideva ga že evropska pogodba, v njem bi lahko sodelovale le bolj ambiciozne članice, nekakšna koalicija voljnih. Načeloma glede tega težav med članicami ni, a pri konkretnih zadevah se stvari zapletejo. Francija, denimo, daje prednost ambicijam pred številom članic, ki bi sodelovale v projektih globljega obrambnega sodelovanja. Jabolko spora med članicami sta še nova sedeža evropske agencije za zdravila in evropskega bančnega urada, ki bosta po brexitu morala zapustiti London.

Britanska premierka Theresa May je na vrhu točno ob obletnici predstavila svojo ponudbo glede prihodnjega statusa 3,2 milijona državljanov EU27, ki živijo na Otoku. To je prva konkretna stvar, ki je na mizi pri brexitu. Državljani iz EU, ki bodo na neki še nedoločen datum (med sprožitvijo postopka ločitve in izpeljavo brexita) živeli najmanj pet let Otoku, naj bi dobili stalno bivališče in na področjih, kakršni sta zdravstvena oskrba, pokojnine, enake pravice kot domačini. Tako v institucijah EU kot tudi v vodilnih članicah ponudbo obravnavajo kot prvi korak, ki pa še ni zadosten.