Tiskane izdaje
Parlament v Budimpešti je 7. marca sprejel novo, poostreno različico zakona o tujcih, ki jo je vlada premiera Viktorja Orbána že začela uresničevati. Ob meji s Srbijo že rastejo kontejnerske vasi, v katere bodo zaprli begunce in prosilce za politično zatočišče in jim do konca postopka prepovedali vsakršno svobodno gibanje.
Orbánova vlada, ki od samega začetka begunske krize vodi izrazito protibegunsko politiko, s katero ji je po prvotnih protestih Evropske unije kmalu uspelo »okužiti« že večino evropskih držav, očitno ne namerava popustiti pri svojem zaostrovanju politike do beguncev. Kot je sporočilo madžarsko notranje ministrstvo, so se vse vladne službe že začele intenzivno pripravljati na izvajanje določil poostrenega zakona o tujcih. Po njem bodo morali vsi prosilci za politično zatočišče v prihodnje ostati v strogo nadzorovanih tranzitnih conah ob meji s Srbijo, kjer jim bodo omogočili začasno bivanje v skrbno zastraženih kontejnerskih vaseh, ki so jih že začeli postavljati.
Zastraševanje beguncev
Parlament v Budimpešti se je za takšno obravnavo beguncev odločil v začetku meseca, ko je z veliko večino 138 poslancev, proti jih je bilo le šest, medtem ko se jih je 22 vzdržalo, izglasoval zakon, po katerem morajo begunci v prihodnje obvezno ostati v tako imenovanih tranzitnih conah ob meji. Premier Orbán, ki je ob sprejetju zakona imigrante označil za »trojanskega konja terorizma«, se je pred evropskimi očitki branil s trditvijo, da Madžarska s takšnim zakonom pred terorističnimi napadi brani tako svoje državljane kot vse državljane EU. Ostra zakonska določila naj bi po njegovem imela predvsem »zastraševalni učinek«, kajti, »ko bo ves svet videl, da smo sposobni obraniti svoje meje«, si po Orbánovih besedah »nihče več ne bo drznil ilegalno priti na Madžarsko«.
Taborišča za prosilce
Do sprejetja novega zakona so se prosilci za politično zatočišče in begunci lahko neovirano nastanili v begunskih zbirališčih po državi, kjer pa jih ni ostalo prav veliko. Madžarsko je na vrhuncu begunske krize po nekaterih podatkih sicer prečkalo več kot 400.000 beguncev, ki pa so večinoma romali naprej proti Nemčiji in severu Evrope. Država se je namreč že jeseni 2015 kot ena prvih članic Evropske unije obdala z bodečo žico, tako da je postal vstop beguncev na mejah s Srbijo in Hrvaško tako rekoč nemogoč.
Po novem zakonu bodo vsi tisti begunci, ki so še ostali v državi (od začetka leta je za azil po uradnih podatkih zaprosilo le nekaj več kot tisoč prosilcev), prisiljeni ostati v begunskih taboriščih, postavljenih tik ob meji. Njihovo prosto gibanje bo prepovedano, državo pa bodo lahko zapustili šele, ko bo postopek za podelitev azila zanje končan. Seveda pa bo begunce ves čas mogoče kadar koli vrniti čez mejo v Srbijo ali katero koli drugo »izvorno« državo. Tudi azilni postopek se bo po novem zakonu zaostril. V primeru zavrnitve prošnje bo morebitna pritožba prosilca obravnavana po hitrem postopku, ki ne bo smel trajati več kot tri dni.
Ostre mednarodne kritike
Novi madžarski zakon o tujcih je, podobno kot slovenski, naletel na ostre kritike različnih mednarodnih človekoljubnih organizacij. V uradu Združenih narodov za begunce (UNHCR) so poudarili, da bodo imela nova madžarska zakonska določila, ki tako rekoč dovoljujejo zapiranje beguncev, »grozljive psihične in fizične posledice« za ljudi, ki so že tako ogromno pretrpeli, medtem ko v človekoljubni organizaciji Amnesty International opozarjajo, da gre za »izrazito protipravne in globoko nečloveške ukrepe«, ki bi se jim morala zoperstaviti celotna EU. Helsinški odbor za človekove pravice Madžarski vladi zato celo očita, da je »v celoti prekršila« vsa določila, ki bi jih bila kot članica EU po evropski azilni zakonodaji dolžna spoštovati.
Evropa je ogorčena tudi nad tem, da novi madžarski zakon o tujcih v že tako spornih obmejnih »tranzitnih conah« dovoljuje tudi pripiranje mladoletnih oseb, ki so na begu brez družin ali spremstva odraslih. Zakon namreč v nasprotju z vsemi mednarodnimi konvencijami mladostnike, stare 14 let ali več, obravnava kot odrasle osebe, kar je tudi v popolnem nasprotju z Evropsko konvencijo o zaščiti otrok in mladoletnikov pred spolnimi zlorabami, ki jo je Madžarska podpisala leta 2015. Iz urada evropske konvencije za zaščito otrok in mladostnikov so zato madžarsko vlado že pozvali, naj najkasneje v roku enega meseca ustrezno pojasni Svetu Evrope, s katerimi ukrepi namerava pred morebitnimi zlorabami zaščititi vse begunske otroke in mladostnike ter kako namerava ravnati zlasti s tisto najbolj ranljivo skupino otrok, ki so na begu sami. Nevarnost, da ti otroci in mladostniki postanejo žrtve vseh mogočih kriminalnih združb, je namreč zelo velika.
