Tiskane izdaje
Čeprav se je opozicija vrnila v hram demokracije, to še ne pomeni konca makedonske politične krize. V državi še vedno ni osnovnega zaupanja v sistem, ki je, milo rečeno, problematičen, brez njega pa bodo v Makedoniji težko preprečili novo prelivanje krvi.
Makedonska opozicijska Socialdemokratska unija (SDSM) je končala 16-mesečni bojkot parlamenta. SDSM je po lanskih parlamentarnih volitvah vladajoči VMRO-DPMNE očitala volilne poneverbe in od takrat bojkotirala delo parlamenta, za vrnitev vanj pa se je odločila šele po posredovanju EU. Glavna akterja krize sta dosegla kompromis, ki je odprl pot za sestavo tehnične prehodne vlade, ki bo državo vodila do predčasnih volitev.
Zavrnjeni dokazi v prisluškovalni aferi
Poslanci so se le začasno vrnili v poslanske klopi, ker morajo v državi v naslednjem koraku v skladu s kompromisnim predlogom štirih največjih parlamentarnih strank izvoliti posebnega tožilca. Prvak SDSM Zoran Zaev je opozoril, da je od izvolitve tožilca, ki bo vodil preiskavo prisluškovalne afere, zaradi katere se je makedonska politična kriza še poglobila, odvisno, ali bodo poslanci SDSM še delovali v parlamentu. Tožilca naj bi po dogovoru izvolili do 15. septembra. Če do takrat ne bo izvoljen, je še poudaril Zaev, ne bo nikogar, ki bi mu lahko predali gradivo o prisluškovanju, v katero je bil vpleten vrh oblasti, tako da ne bomo imeli druge izbire, kakor da jih znova delijo z javnostjo. SDSM je v skladu z dogovorom za zdaj zamrznila javno objavljanje medijskih bomb oziroma prisluškovalnega gradiva.
S prisluškovalno afero se je spoprijelo skopsko prvostopenjsko sodišče, ki je vse dokaze zavrnilo kot neutemeljene. Po trditvah Zaeva so v državi prisluškovali najmanj 20.000 ljudem, SDSM pa je na javnem tožilstvu vložila kazenske ovadbe zoper makedonskega premiera in vodjo vladajoče VMRO-DPMNE Nikolo Gruevskega, proti nekdanji ministrici Gordani Jankulovski in ministru Miletu Janakijevskemu ter nekdanjemu šefu varnostno-obveščevalne agencije Saši Mijalkovu. Na seznamu ovadenih so še drugi visoki državni funkcionarji. Po mnenju temeljnega sodišča posnetki in prepisi prisluhov niso bili pridobljeni soglasno z zakonom o spremljanju komunikacij, tako da ne morejo biti predmet preiskave.
Sodišče na prvi stopnji je sprejelo takšno odločitev na zahtevo odvetnikov osumljenih. Makedonsko tožilstvo je doslej obdelalo 27 zadev v zvezi s prisluškovanjem, vendar podrobnosti zaradi njihove delikatnosti ni posredovalo javnosti. Kot je znano, se je afera začela konec januarja, Gruevski pa je takrat obtožil Zaeva, da je nelegalno in s pomočjo tujih obveščevalnih služb organiziral mrežo prisluškovanja makedonskemu državnemu vrhu s ciljem, da bi pridobil kompromitirajoče podatke in tako prisilil vlado k odstopu.
Volilni seznami
Delovne skupine štirih parlamentarnih strank so se lotile tudi reforme volilne regulative, zatika pa se pri vprašanju, kako očistiti volilne sezname od neobstoječih volivcev. Problem je, da je tako za model aktivne registracije volivcev kot tudi za model od vrat do vrat, po mnenju stroke, na voljo premalo časa. Makedonska vlada in opozicija sta se ob posredovanju evropskega komisarja za sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna dogovorili, da bodo volitve že konec aprila.
Da bi bile volitve demokratične in poštene, se pozicija in opozicija pod pokroviteljstvom evropskih strokovnjakov dogovarjata o delovanju medijev v prehodnem obdobju. Skopju je tudi Bruselj očital, da so mediji servilni do oblasti in da so pred volitvami favorizirali vladajočo stranko. Da ne bi bilo novih obtožb o volilnih goljufijah in zlorabah volilnih rezultatov, bo SDSM predlagala s soglasjem z VMRO-DPMNE in koalicijsko vladajočo albansko stranko (DUI) tudi kandidata za tehničnega ministra za notranje zadeve, ki ne bo povezan z nobeno politično stranko. Če strani ne bosta uresničili dogovorov, se bo makedonska evropska perspektiva odmaknila v nedogled.
