Makedonija na pragu postne demokracije

Predčasne volitve je tehnično mogoče izpeljati 24. aprila, v tem času pa se ne da temeljito preveriti volilnih seznamov.

Thu, 28.01.2016, 12:00

Da je prednostni cilj EU na ­Balkanu stabilnost in ne ­demokracija, se potrjuje tudi v Makedoniji. Ker maratonski pogovori Johannesa Hahna s predstavniki političnih strank o datumu predčasnih volitev­ niso obrodili sadov, očitno ni več pomembno, ali bodo volitve­ z ali brez opozicije.

Makedonski premier Nikola Gru­evski, ki je deponiral odstop in s tem odprl pot predčasnim volitvam, je razglasil, da so poslanci podprli razpustitev parlamenta in predlagali datum predčasnih volitev, o katerih so se voditelji štirih največjih strank v državi dogovorili julija lani v Pržinu ob posredovanju Bruslja. Gruev­ski je napovedal, da bodo volitve za vsako ceno 24. aprila, ne glede na napoved opozicije, da jih bo bojkotirala. S tem naj bi preprečil, da bi se makedonska politika spet znašla v slepi ulici.

Vodja opozicijske Socialdemokratske zveze (SDSM) Zoran Zaev je nasprotoval predlaganemu datumu volitev, ker še niso izpolnjeni pogoji za svobodne in poštene volitve. Izpostavil je nujnost medijske reforme in revizije volilnih imenikov.­ »Če bodo volitve 24. aprila, na njih ne bomo sodelovali. Gruevski in VMRO-DPMNE hočeta neprečiščene volilne sezname in izkoristiti medijski mrk za rešitev lastne kože. Še naprej se bomo borili za svobodne, poštene in demokratične volitve,« je poudaril Zaev. Gruevski je pripisal krivdo za neuspešne pogovore štirih največjih strank Zaevu, ki da ni iskal ničesar drugega kot le odložitev volitev.

Zoran Zaev Foto: Reuters

Za predlagani datum volitev sta bili poleg vladajoče VMRO-DPMNE koalicijska vladajoča albanska stranka DUI Alija Ahmetija in opozicijska albanska stranka Menduha Thaçija DPA. Ahmeti je poudaril, da je treba spoštovati dogovor, ki so ga podpisali voditelji štirih največjih strank v državi. Njihove odločitve ni omajalo niti sporočilo predsednika državne volilne komisije Aleksandra ­Čičakovskega, da je predčasne volitve mogoče tehnično izpeljati 24. aprila, vendar v tem času ni možno temeljito preveriti volilnih ­seznamov.

Kompromis brez zmagovalcev in poražencev

Parlament bo razpuščen 24. februarja, za pripravo predčasnih volitev pa bo zadolžen začasni predsednik vlade. Po pričakovanjih je to postal generalni sekretar VMRO-DPMNE Emil Dimitriev, ki je obljubil, da bo začasna vlada pripravila poštene in demokratične volitve, opozicijo pa pozval, naj bo konstruktivna in sodeluje v tem procesu. SDSM vztraja pri predlogu, da bi preložili datum predčasnih volitev, ker pogoji zanje niso izpolnjeni, ni pa še odklonila sodelovanja v prehodni tehnični vladi.

SDSM je opozorila, bi morali regulacijo medijev po dogovoru iz Pržina končati že lani avgusta, oblast pa je kar pet mesecev zavlačevala z imenovanjem državne volilne komisije, da ne bi bilo časa za prečiščevanje volilnih seznamov.­ Kljub njihovemu nasprotovanju sprejetemu datumu volitev je makedonski predsednik Gjorge Ivanov podelil Dimitrievu, ki je na seznamu poslancev vladajoče koalicije VMRO-DPMNE-DUI in predsednik parlamentarnega odbora za obrambo in varnost, mandat za oblikovanje prehodne vlade.

Da Bruselj stavi predvsem na stabilnost v Makedoniji, je mogoče sklepati iz izjav evropskega komisarja za širitev Johannesa Hahna, ki je poudaril, da demokracija pomeni sprejemanje kompromisov, politične elite in državljani Balkana pa se morajo naučiti, da dogovor ne pomeni zmagovalcev in poražencev, temveč sodelovanje in iskanje sprejemljivih rešitev. Po njegovih besedah je Makedonija v težkem strateškem položaju, ker se bo begunska kriza v Evropski uniji zanesljivo nadaljevala tudi letos.

Hahn se boji, da bo odločitev čedalje več evropskih držav o zapiranju meja vplivala na položaj v Makedoniji. Opozoril je tudi na nevarnost, da Makedonija ne bo dobila priporočila za začetek pristopnih pogajanj, ker potrebuje močno in odločno vlado, ki bo sposobna sprejemati odločitve.

Foto: Armend Nimani/AFP

Demokracija v primežu begunske krize

Lani je Makedonijo, ki jo razjeda globoka politična kriza, prečkalo skoraj milijon beguncev. Ker ne gre pričakovati, da bo letos kaj drugače, se postavlja vprašanje, kaj lahko prihodnja »stabilna« vlada Gruevskega jamči, obljubi ali naredi. S ptičje perspektive se zdi, da sta za Bruselj pomembni samo varnost države in stabilnost izvršne oblasti. Ključne vrednote, kot so demokracija, človekove pravice, vladavina prava, boj proti korupciji in svoboda medijev, očitno že lep čas niso več prednostni interes ­voditeljev EU.

Navsezadnje je že primer Turčije pokazal, da je EU pripravljena pogledati stran, če je to v njenem interesu. Njen največji problem je ta hip begunska kriza, vse drugo je drugotnega pomena, tako tudi več kot krhka demokracija v državah, kot sta Turčija ali Makedonija. Dokaz je tudi koncept avtoritarnega režima, zavitega v celofan liberalne demokracije, ki ga promovira madžarski premier Viktor Orbán. Ne le da ga Bruselj ne kritizira več, celo molče ga odobrava. V vse več državah članicah EU bodo maske padle, demokracija v Makedoniji bo najbrž ostala farsa, čaka pa jo tudi zelo dolg post.

Prijavi sovražni govor