Makedonija ne bo rešila krize brez mediacije

Makedonske nedeljske volitve same po sebi ne bodo prinesle konca najgloblje politične krize po medetničnem spopadu leta 2001. Ne glede na to, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec, še ne bo šlo brez mediacije. Navsezadnje zato, ker Albanci ne zaupajo Makedoncem, zaupajo pa Američanom.

Predčasne parlamentarne volitve so posledica letošnjega dogovora iz Pržina, ko so štiri vodilne politične stranke v Makedoniji, vladajoči VMRO-DPMNE in Demokratična unija za integracijo (DUI) ter opozicijski Socialdemokratska zveza Makedonije (SDSM) in Demokratična stranka Albancev (DPA) pod pritiskom Bruslja in Washingtona dogovorile, da bodo poskušale preseči globoko politično krizo.

Etnično načelo glasovanja

V skladu z dogovorom je s položaja premiera odstopil Nikola Gruevski, v državi pa so se lotili tudi čiščenja volilnih seznamov, na katerih naj bi bilo 330.000 neobstoječih volivcev, in regulacije medijev. Na volilnih seznamih naj bi bilo še vedno 200.000 spornih volivcev, prav tako pa je le delno uresničena zaveza o enakem dostopu vseh političnih akterjev do medijev s ciljem enakopravnega položaja pred volitvami, ker je okoli 70 odstotkov medijev še vedno pod nadzorom vladajoče stranke.

Prvič v zgodovini Makedonije na volitvah ne bo prevladovalo etnično načelo, po katerem so volivci glasovali za stranke iz svoje etnične skupnosti. Spremembo je prinesla pisana revolucija, ki je na svojem začetku združila ljudi, ne glede na njihovo nacionalno pripadnost. To najbolj skrbi nacionalne voditelje. Prvak DUI Ali Ahmeti je poudaril, da SDSM nima pravice do albanskih glasov. Po mnenju nekaterih poznavalcev in rezultatih anket bo šest odstotkov makedonskih Albancev glasovalo za SDSM, največji poraženec volitev pa naj bi bila DUI, ki je bila desetletje v vladi.

Medetnični odnosi so bili tudi predvolilna tema VMRO-DPMNE, ki je obtožila socialdemokrate, da bodo v primeru zmage na volitvah federalizirali državo in uvedli dvojezičnost na njenem celotnem ozemlju. V Makedoniji so medetnični odnosi krhki še 15 let po končanem oboroženem spopadu albanskih upornikov in makedonskih varnostnih sil. SDSM obtožbe zavrača kot neutemeljene, njen prvak Zoran Zaev pa se je med predvolilno kampanjo zavzel, da bi albanski jezik postal uradni jezik po vsej državi. Skladno z ohridskim mirovnim sporazumom iz leta 2001 je albanščina uradni jezik v parlamentu in občinah z več kot 20 odstotki albanskega prebivalstva.

Poraz bi lahko vodil v zapor

Na izrednih volitvah sodeluje 11 političnih subjektov in sicer koalicija Za boljšo Makedonijo na čelu z VMRO-DPMNE, koalicija na čelu s SDSM, albanski stranki DPA in DUI, koalicija Za spremembe in pravico (FRODEM, DEMOS, DS, MORO-RP), stranka demokratičnega napredka (PDP), koalicija Zveza za Albance (D+R-DPA, Uniteti, NDP), liberalna stranka, VMRO - Za Makedonijo (VMRO-NP, OM, Dostojanstvo), Besa in Levica. Posamezne javnomnenjske raziskave kažejo veliko prednost VMRO-DPMNE in ji napovedujejo med 23- in 26-odstotno podporo, SDSM pa med 17- in 19-odstotno. Glede na to, da je vsem anketam enak skoraj tretjinski delež neodločenih volivcev, bi lahko imeli odločilen vpliv na izid volitev. Po mnenju političnega analitika Ljubomirja Frckoskega, je neodločenih še okoli 33 odstotkov volivcev, med njimi pa jih skoraj 90 odstotkov želi spremembo oblasti. 

Javni dolg Makedonije je težak 4,8 milijarde evrov (51 odstotkov BDP) ali 1700 evrov na prebivalca. Dolg se je samo letos povečal za 560 milijonov evrov. V državi je zaposlenih 2000 ljudi, ki ne hodijo v službo, za njihove plače pa namenjajo iz proračuna osem milijonov evrov. V proračunu za prihodnje leto je predviden deficit v višini 310 milijonov evrov in nove zadolžitve v višini 300 milijonov evrov za vračanje starih dolgov. Izvoz je lani znašal 4,5 milijarde, uvoz pa 6,7 milijarde evrov, kar je povzročilo deficit v zunanjetrgovinski bilanci v višini 2,2 milijarde evrov. Povprečna gospodarska rast je znašala okoli 2,8 odstotka, za redno servisiranje kreditov pa bi morala znašati pet odstotkov.

Strokovnjak za jugovzhodnoevropske študije iz Gradca Florian Bieber je v intervjuju za Deutche Welle izpostavil, da bo izid med koalicijama vladajoče VMRO-DPMNE in opozicijske SDSM. zelo tesen. Kot je še menil, je VMRO-DPMNE v interesu, da ostane na oblasti zaradi tveganja, da bodo njeni člani v primeru poraza končali v zaporu. Volitve so enako pomembne tudi za opozicijo, je ocenil Bieber, saj bo v primeru poraza še bolj potisnjena na obrobje.