Tiskane izdaje
Skopje – Arsim Zekoli v kolumnah za nevtralni vladni časnik Utrinski Vjesnik kritizira tako oblast kot opozicijo in daje vtis, da ve več kot drugi. To je možno, ker ima vlada prek poslovneža blizu oblasti v rokah tri časnike, tako da ji je v interesu, da je vsaj eden med njimi kritičen do oblasti.
Kot sam pravi, gre za kapljico v morju, najbolj kredibilen medij v Makedoniji pa je facebook. Zekoli je bil tri leta veleposlanik na Dunaju in dve leti veleposlanik Ovseja v Turkmenistanu. Ko se je umaknil iz politike, je postopoma pridobil sloves objektivnega političnega analitika, prizadeti pa mu seveda mahajo pred nosom z njegovo politično preteklostjo.
Kakšen odnos ima albanska manjšina do strank, ki so jih zastopale ali jih zastopajo na oblasti?
Politične razmere med Albanci so odraz dogajanja pri Makedoncih. Stranke so podobne druga drugi in praviloma desničarsko konservativne. Prevladuje veliko nezadovoljstvo z DUI na oblasti, ki ji skoraj plebiscitarno očitajo, da je uničila vse, kar so Albanci ustvarili v četrt stoletja neodvisnosti Makedonije. Dominirajo samo zato, ker imajo denar, medije in nadzor nad institucijami. Čeprav je DPA v opoziciji, vstopa v koalicijo z VMRO-DPMNE in DUI, ker želi ostati ena izmed štirih največjih strank, njen prvak Mehmet Thaqi pa bi rad povrnil vpliv s ponovnim prevzemom oblasti v Tetovu, ki ga je izgubil pred petimi leti.
Nova stranka Besa je vsaj na začetku obetala spremembe...
To je res, vendar je kmalu padla v desničarski film s klerikalnim nabojem. Namesto na nacionalistično demagogijo DUI se je osredotočila na versko demagogijo. Nobena albanska ali makedonska stranka noče povedati, od kod jim denar, tako tudi ne SDSM ali Besa. Če hočemo vedeti, katera politika bo dominirala, je treba slediti denarnemu toku, kajti tisti, ki plačuje, naroča glasbo. Novi obrazi v Besi so dajali videz uravnoteženega pristopa, vendar se je kmalu videlo, da so v ozadju Bese turški poslovneži, ki ne spoštujejo svobode govora, priznavajo samo svojo resnico in zatirajo drugače misleče.
Mar to pomeni, da Albanci nimajo nobene prave izbire?
Albanci so v najtežjem položaju, ker nimajo opcije, ki bi jih zastopala kot etnično manjšino in kot državljane. Žarek upanja je posijal lani s skupnim protivladnim protestom s SDSM, ki je obljubljala državljanski princip in boj za pravice vseh državljanov. Na žalost je Zoran Zaev snedel obljubo in se začel dogovarjati s prvakom DUI Alijem Ahmetijem. Vodstvu SDSM je lažje obtožiti vse Albance kot kritizirati DUI, ki pada pod vpliv vzhoda, še zlasti v Skopju ali v Kumanovem, ki ga je poleg mednarodne skupnosti žrtvovala tudi DUI za obstanek na oblasti.
Kdo je kriv za prodor skrajnega islamizma?
Albanci so v težkem socialnem položaju, mednarodna skupnost pa nima interesa, da bi jim pomagala. To je omogočilo prihod kapitala iz Turčije in Bližnjega vzhoda, ki gradi na verski in ne na nacionalni identiteti. Ne gre za nov pojav. Krivica je na strani mednarodne skupnosti, ki je ignorirala, da je Ahmeti vse od prihoda DUI na oblast simpatiziral z islamističnimi skupinami, od katerih se zdaj skuša distancirati. Mednarodna skupnost na čelu z ZDA in EU prav tako ravna demagoško, ker obtužuje vse Albance in ne le DUI na čelu z Ahmetijem, Na ta način so ustvarili praznino, ki jo s pridom izkoriščata Turčija in Iran. Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je izjavil, da je Erdoğan v srcu slehernega Makedonca. VMRO-DPMNE uporablja Turke, da bi pri Albancih zmanjšal pomen nacionalne identitete, vendar na ta način spodbuja rast njihove verske identifikacije.
Ali ne gre tudi za posledico politike po balkanskem konfliktu?
Po balkanskih vojnah je bil glavni cilj mednarodne skupnosti, da Albancem prepreči uresničitev sanj o veliki Albaniji. Zatrli so sleherno pobudo Albancev, ne borijo pa se proti obnovi otomanskega vpliva. Mednarodna skupnost je prizadevanja za preprečitev islamskega radikalizma izkoristila skupaj z Beogradom in Skopjem za zatiranje Albancev. Vsako utemeljeno kritiko so postavili v kontekst boja proti islamskemu radikalizmu.
Arsim Zekoli. Foto: Jure Eržen/Delo
Ali razplet politične krize z volitvami ne bo prinesel preboja?
Lanski protesti so bili proti oblasti, pisana revolucija pa je v korist oblasti. VMRO-DPMNE hoče ostati, SDSM pa se povzpeti na oblast. Če bo oblast prevzela SDSM, ne bo nobene resne spremembe. V Makedoniji se obeta repriza bolgarskega ali bosanskega scenariji, kjer je oblast amortizirala nezadovoljstvo, ker ljudje niso zaupali več v politiko. Po številnih gnilih kompromisih med pozicijo in opozicijo se lahko zgodi le transfer oblasti med VMRO-DPMNE in SDSM in ne njena sprememba.
Pisana revolucija je zbrala množico nezadovoljnih ljudi vseh generacij in prepričanj, nihče pa ne zahteva glave prvaka DUI ...
Aktualna vlada je ljudem zrasla čez glavo. To je mafija. Čeprav jih nočem žaliti, ne najdem druge besede, kot da gre za mafijo, ki je pridobila politično identiteto. Po načinu delovanja je to organizirani kriminal, posledice pa bodo nepopravljive. Gre za skupino politikov, ki ima denar, orožje in mednarodne povezave. Podpiram vse, ki so proti VMRO-DPMNE in DUI in za padec vlade. Čeprav je DUI letos obrnila hrbet vladajoči stranka in se zbližala s SDSM, ljudje niso pozabili njenih grehov. SDSM zahteva padec Nikole Gruevskega, ne pa tudi Ahmetija, ker da jih zanimajo samo njihovi in ne tudi tuji lopovi. SDSM je pridobila tudi posnetke prisluhov prvaku DUI in ga drži v pesti. Če pomilostiš enega kriminalca, ni nobenega jamstva, da ne boš tudi drugih. Ahmeti je v nacionalnem interesu Makedoncev, ker nikoli več ne bodo našli bolj poslušnega Albanca.
Kakšno težo imajo medsebojne obtožbe na račun pozicije in opozicije?
V vsaki propagandi je delček resnice. To velja za obtožbe na račun SDSM in VMRO-DPMNE. SDSM je imela polprofesionalen odnos do kriminala in korupcije, VMRO-DPMNE pa ga je profesionalizirala. Ker je SDSM znala voditi državo, bi lahko preprečila kriminal in korupcijo, če bi to bilo v njenem interesu, VMRO-DPMNE pa se opravičuje, da ni imela izkušenj. V Makedoniji imamo evropsko delegacijo, največje ameriško veleposlaništvo na Balkanu, 15 veleposlaništev držav EU ter predstavništvo Nata in največjo misijo Ovseja v regiji. Postavlja se relevantno vprašanje, ali je lahko Gruevski kar koli naredil brez vednosti EU in širše mednarodne skupnosti. Zakaj so vsi molčali? V poročilu je visoki funkcionar EU Reinhardt Priebe obsodil tako Makedonijo kot EU, ker v državi še niso izpeljali reforme obveščevalnih služb, sodstva, političnih strank in medijev. Nihče ne govori več o reformi obveščevalnih služb, ker je javna tajna, da nadzirajo vse štiri največje stranke v državi. Ves cirkus je zelo dobro nadzorovan. Glavni akterji so se doslej dogovorili le za oblikovanje posebnega javnega tožilstva, vendar vlaganje obtožnic še nič ne pomeni, ker je brez posebnega sodišča nerelevantno. To vedo tudi pogajalci na čelu z mednarodnimi posredniki.
Kaj skriva Gruevski, ki obtožuje pisane revolucionarje, da so plačanci?
Ni čisto res, da v Makedoniji ni nobene svobode. Kadar koli lahko izrečem, da je Gruevski lopov in da je Zaev lažnivec. To ne spremeni dejstva, da ima oblast svoje medije, SDSM pa velik vpliv v nevladnih organizacijah. Gruevski upravičeno trdi, da Soros financira nevladne organizacije, povezane s SDSM, ni pa iskren, ker zamolči vlogo Konrada Ademauerja in fundacijo nemške kanclerke Angele Merkel ter povezave z Deutsche Bank, Erdoğanom in Bidnom. Gruevski tudi ne razkrije, koliko denarja gre iz proračuna in koliko donirajo njegovi poslovni partnerji za nevladne organizacije, ki podpirajo VMRO-DPMNE. Princip je isti, vprašanje so le nianse. Če ne podpirate ene ali druge strani, ste nihče in ne obstajate. Ta klik klak princip so Albanci občutili prvi. VMRO-DPMNE in SDSM sporočata Albancem, če hočeta kar koli doseči v tej državi, lahko to dosežete le preko nas. V ta namen zlorabljata ekonomijo, njun spor pa se vrti le okoli nadzora nad denarjem.
Ali je verjetno, da bo po ulicah spet tekla kri?
Spontanega nasilja in izliva sovraštva med ljudmi ne bo, zrežirano nasilje pa je zelo možno. To se je pokazalo v Kumanovu. Proces tribalizacije, ki sledi padcu vsake diktature ali avtokratskega režima, je najlažje ponazoriti s piramido. Na vrhu je klika, za katero ne veljajo zakoni in dela, kar se ji zahoče. Vsaka diktatura je anarhija moči. Ko diktatura pade, hočejo vsi ljudje, ki so morali vsa leta molčati, uveljaviti svoje interese. Bojim se, da gremo v to smer, VMRO-DPMNE in SDSM pa bosta prepozni, da bi preprečili takšen razvoj dogodkov. Padec piramide bo dirigiran, ker je preveč igralcev, pa ni mogoče odgovoriti na vprašanje, kdo igra kakšno igro.
Kako poskuša vladajoča stranka pridobiti podporo EU in ZDA?
Berlin in Washington sta začela razumeti, da Makedonija ni politični, temveč regionalni problem. Nihče ne govori o vlogi Makedonije, ki jo ima pri prodoru skrajnega islamističnega vpliva na Kosovu. V veliki meri je prišel preko Skopja, ključno vlogo pa je imela ena vladna stranka (DUI – op. avt.), ki ni mogla delovati brez soglasja koalicijskega partnerja na oblasti. Priština ukrepa proti radikalnim islamistom, vpliv iz vzhoda v Makedoniji pa je v porastu, in sicer z blagoslovom VMRO-DPMNE in Ivanova, ki želita medetični spopad spremeniti v verski, da bi pridobila simpatije na zahodu. Albanska nacionalistična vprašanja so namreč znana v Evropi in ZDA, verska vprašanja pa so neznanka. Kriza v državi je temu primerno še bolj zapletena, kot je videti na prvi pogled.
Ali lahko politična elita preseka makedonski gordijski vozel?
Preprosti Albanci in Makedonci so do grla siti nacionalizma. V desetih letih iz države ni pobegnilo pol milijona ljudi zato, ker ne morejo biti Makedonci ali Albanci, temveč zato, ker ne morejo biti navadni državljani. Pokazali so več pripravljenosti za reševanje odprtih vprašanj kot stranke, ki so vpletene v magični krog kriminala, korupcije in obveščevalnih služb, tako da same niso sposobne potegniti državo iz krize.
