Makedonski igri mačke z mišjo ni videti konca

Dogovor štirih največjih političnih strank o predčasnih volitvah ne pomeni, da je Makedonija bliže rešitvi krize. Datuma volitev niso določili, v državi je na oblasti VMRO-DPMNE, opozicijo zanima prevzem oblasti, Albanci stojijo ob strani, glas protestnikov ne seže do najbolj ranljivega družbenega sloja.

Vladajoča VMRO-DPMNE, opozicijska SDSM ter albanski stranki DUI in DPA so dosegle dogovor tudi o nestrankarskem poročanju medijev in ureditvi volilnih imenikov, posebno tožilstvo pa naj bi dobilo pooblastila za uvedbo postopkov tudi proti nekdanjim makedonskim politikom. Nihče ni pojasnil, kaj pomeni dodatno pooblastilo posebnemu tožilstvu.

V igri bi lahko bil kazenski pregon proti prvaku socialdemokratov Zoranu Zaevu, ki ga je pomilostil nekdanji predsednik države Branko Crvenkovski. To bi bil pričakovan odziv na očitke opozicije nekdanjemu premieru Nikoli Gruevskemu, da je vpleten v široko razvejano korupcijo v državi, da nadzoruje medije in pravosodje ter da s kriminalnimi dejanji uničuje politične nasprotnike.

Finančni ugled države

Stranke naj bi do konca avgusta določile datum predčasnih volitev, z več kot leto dni trajajočo politično krizo v državi pa se bo že septembra spoprijel tudi novi vodja delegacije EU v Makedoniji Samuel Žbogar, ki ga je imenovala visoka zunanja predstavnica EU Federica Mogherini. Do takrat ali še dlje bo državo vodila vlada Emila Dimitrijeva brez predstavnikov socialdemokratov, ki jih VMRO-DPMNE ne bo pripustila v vlado, dokler SDSM ne bo objavila, da ni več nobenih ovir za predčasne volitve. Kot je pojasnil Gruevski, želijo na ta način preprečiti, da bi SDSM blokirala ali kompromitirala vse že začete projekte, kar je poskušala, ko je vstopila v vlado po dogovoru iz Pržina.

Socialdemikrati kljub temu ne mirujejo in ubirajo drugačne poti, da bi preprečili samovoljo oblasti. SDSM je tako vsaj začasno preprečila vladi, da izda evroobveznice v vrednosti 650 milijonov evrov. Opozicija je pisno opozorila banke, da vlada ni spoštovala zakonske procedure. Po mnenju Kira Naumova iz vrha SDSM lahko vlada izda evroobveznice le po istem postopku kot jih je konec leta 2015, sicer bo kršila tako dogovor iz Pržina kot zakon o vladi, zakon o proračunu in kazensko zakonodajo. Finančni minister Kiril Minoski je obtožil opozicijo, da škodi finančnemu ugledu države.

Novo zadolževanje bi vodilo v kolaps

Z izdajo evroobveznic naj bi vlada vrnila stari dolg ter pokrila primanjkljaj v tem in prihodnjem letu. Banke na trgu kapitala niso previdne le zaradi opozorila SDSM, temveč tudi zaradi politične krize v državi. Kakor koli že, na majhen interes bank je vplivalo tudi opozorilo opozicije, da bo po spremembi oblasti izpodbijala zadolžitev kot zakonski javni dolg. Vlada je bila prisiljena odložiti izdajo evroobveznic za nedoločen čas.

Proti novemu zadolževanju so tudi številni prebivalci, vsak je dolžen že 2200 evrov, z izdajo novih evroobveznic pa bi njihov dolg skočil na 2550 evrov. Po mnenju nekaterih gre za katastrofo tudi zaradi obresti v skupni višini 350 milijonov evrov, kar pomeni milijardo evrov novega dolga, ki bi pomenil pravi kolaps za državo.

Največji nasprotniki novega kredita so pisani revolucionarji, ker so prepričani, da bo vlada ta denar porabila za izplačilo plač in pokojnin ter za korupcijo na prihajajočih volitvah. Po njihovem so mnogi že tako revni, da so pripravljeni za pičlih 20 evrov glasovati za aktualno oblast. Na drugi strani gospodarstveniki opozarjajo, da je rast dolga večja od gospodarske rasti. Po njihovih navedbah se je Makedonija osmih letih zadolžila za 3,5 milijarde evrov, javni dolg pa znaša že pet milijard evrov.

»Najmanj zadolžena« država v Evropi

Gruevski kritikom odgovarja, da ima politična kriza svoj vpliv, vendar naj bi Makedonija po projekcijah Svetovne banke še vedno dosegla 3,7-odstotno gospodarsko rast. Po njegovih besedah je VMRO-DPMNE po prevzemu oblasti kljub globalni finančni krizi in politični krizi v državi zmanjšala državni dolg s 40 na 36 odstotkov, medtem ko je Makedonija po uradnih podatkih Svetovne banke četrta ali peta najmanj zadolžena država v Evropi.

Vladimir Jovanović iz skopskega inštituta za družbene in humanitarne vede se sprašuje, zakaj želi vlada izdati evroobveznice, ko pa bi bilo racionalneje, če bi zmanjšala neproduktivne stroške v proračunu, kot je gradnja baročnih stavb in fasad ali nakup gumijastih nabojev, ki jih policija uporablja proti lastnim državljanom. Jovanović je kot primer netransparentnosti proračuna izpostavil postavko razni transferji, ki je težka kar 200 milijonov evrov, nihče pa ne ve, za kaj je ta denar namenjen.