Makedonski parlament razpuščen, predčasne volitve 24. aprila

Opozicija že napoveduje, da bo predčasne volitve bojkotirala.

Objavljeno
19. januar 2016 11.34
Ma. Ja.
Ma. Ja.

Skopje − V makedonski politiki se znova zapleta. Ko je že kazalo, da je država na dobri poti do rešitve globoke politične krize, v kateri se je znašla po volitvah aprila 2014, se je pokazalo, da vse le ne bo šlo gladko.

Potem ko je predsednik vlade Nikola Gruevski prejšnji teden ponudil odstop in s tem odprl pot predčasnim volitvam, so makedonski poslanci pozno sinoči resda podprli razpustitev parlamenta in predlagali datum predčasnih volitev, o katerih so se voditelji štirih največjih strank v državi dogovorili julija lani, a opozicija že napoveduje, da jih bo bojkotirala.

Od skupno 123 poslancev jih je 72 pozno sinoči podprlo predloga, da bo parlament razpuščen 24. februarja, predčasne volitve pa bodo nato izvedli natanko dva meseca pozneje − 24. aprila. Za njihovo pripravo bo zadolžen začasni predsednik vlade, ki so ga prav tako potrdili sinoči − v skladu s pričakovanji je to postal generalni sekretar stranke VMRO-DPMNE Emil Dimitriev. Ta je med drugim obljubil, da bo začasna vlada pripravila poštene in demokratične volitve, opozicijo pa pozval, naj bo konstruktivna in v tem procesu sodeluje.

Da se bo to zgodilo, za zdaj ne kaže − opozicija je namreč še pred glasovanjem zapustila dvorano. Kot je tik pred tem poslancem dejal član SDSM Goran Sugareski, SDSM in njene koalicijske partnerice ne bodo sodelovale na volitvah 24. aprila, saj po njihovem mnenju niso izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Pojasnil je, da SDSM ne sprejema volitev brez svobodnih medijev in prečiščenih volilnih seznamov. »Nikola Gruevski in VMRO-DPMNE hočeta neprečiščene volilne sezname in medijski mrk izkoristiti za rešitev lastne kože,« po navedbah Al Džazire Balkans ocenjujejo v opoziciji. »SDSM si bo še naprej prizadevala za oblikovanje poštenih in demokratičnih pogojev za volitve z vsemi demokratičnimi sredstvi, ki jih imamo,« je po navedbah agencije AFP še povedal Sugareski. V glavni opozicijski stranki med drugim predlagajo, da se datum predčasnih volitev preloži.

Globoka politična kriza sicer Makedonijo pretresa vse od volitev aprila 2014, na katerih je slavil Gruevski. Kot smo že pisali, sta vlada in opozicija na račun druga druge izrekali hude obtožbe. Opozicijski voditelj Zoran Zaev je makedonsko vlado tako obtoževal volilnih prevar, ni priznaval rezultatov parlamentarnih volitev, njegova stranka SDSM pa je zato bojkotirala delo parlamenta. Odnosi med strankama so se še zaostrili februarja 2015, ko je opozicija odvrgla tako imenovano medijsko bombo ter Gruevskega in njegovo vladajočo stranko obtožila nezakonitega prisluškovanja 20.000 ljudem, med drugim politikom in novinarjem, in začela objavljati posnetke, ki po njenih trditvah dokazujejo sporno delovanje vladajočih − med drugim tudi vsesplošno korupcijo in kriminalna dejanja. Konservativna vlada je po drugi strani Zaeva obtoževala vohunjenja in poskusov destabilizacije Makedonije.

Po mesecih politične krize so olje na ogenj prilili še majski spopadi med makedonskimi varnostnimi silami in oboroženimi skrajneži v Kumanovu na severu Makedonije, v katerih je bilo ubitih 14 teroristov in osem policistov, še najmanj 37 pa je bilo ranjenih. Čedalje glasnejša je postajala tudi javnost − sredi maja lani se je na protestnem shodu v glavnem mestu Skopje zbralo približno 20.000 privržencev opozicije, ki so glasno zahtevali odstop Gruevskega; nekaj dni pozneje pa se je na podobnem shodu zbralo približno 30.000 privržencev vladajoče stranke in premiera Gruevskega.

Dogovor o reševanju politične krize v Makedoniji so voditelji štirih največjih strank − Nikola Gruevski iz vladajoče stranke VMRO-DPMNE, Zoran Zaev iz opozicijske SDSM, Ali Ahmeti iz koalicijske vladajoče albanske stranke DUI in Menduh Thaçi iz albanske DPA − ob prisotnosti komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna podpisali sredi julija lani. Strinjali so se, da bo premier Gruevski že do konca leta odstopil s položaja, 24. aprila 2016 pa bodo nato izvedli predčasne volitve, ki jih bo pripravila prehodna vlada. Pred tem se je morala opozicija vrniti v parlament in s tem končati svoj bojkot zaradi domnevnih volilnih prevar na volitvah leta 2014.