Tiskane izdaje
Večmesečna politična kriza v Makedoniji se je danes očitno premaknila z mrtva točke. Makedonski predsednik je po več mesecih vztrajanj naposled vodji Socialdemokratske zveze (SDSM) podelil mandat za sestavo vlade.
Doslej opozicijska stranka SDSM je s tremi albanskimi strankami − DUI, Gibanjem Besa in Zavezništvom Albancev − že decembra sklenila koalicijo in tako nabrala dovolj podpore za večino v parlamentu, a to ni prepričalo predsednika. Vztrajal je, da mandata ne more podeliti, saj da bi s tem ogrozil makedonsko suverenost. Naj si premisli, je med drugim zahtevala tudi Evropska unija.
Nad današnjo odločitvijo, da Zaev vendarle dobi mandat, je Evropska unija že izrazila zadovoljstvo in hkrati upanje, da bo ta »konstruktivni duh prevladal« in naposled državo popeljal iz politične krize. Tako EU kot ZDA so prejšnji mesec priznali dramatično glasovanje v parlamentu, ko so SDSM in albanske stranke izvolile novega predsednika parlamenta Talata Xhaferija. Po glasovanju so v stavbo vdrli protestniki, več ljudi je bilo ranjenih.
V skladu z makedonsko ustavo ima mandatar zdaj 20 dni časa, da parlamentu predloži sestavo svojega kabineta. Zaev je pred kratkim izrazil pričakovanje, da bo Makedonija novo vlado dobila do konca maja, piše STA.
Na decembrskih parlamentarnih volitvah je sicer zmagala konservativna stranka VMRO-DPMNE bivšega premiera Nikole Gruevskega, a z 51 od 120 poslancev ni bila sposobna sestaviti vlade sama, koalicijskega partnerja pa ni našla.
Ivanov sprva ni hotel podeliti mandata Zaevu. Glavni razlog za to je bila tako imenovana tiranska platforma, ki so jo podpisale vse albanske stranke v Makedoniji. Ena izmed zahtev v platformi, ki po mnenju Ivanova ogroža suverenost in ozemeljsko celovitost Makedonije, je, da albanski jezik postane drugi uradni jezik v državi, piše STA.
Kot poroča makedonski Kurir, si VMRO-DPMNE zdaj prizadeva za predčasne volitve, ki bi morale po njihovem potekati sočasno z lokalnimi volitvami. Na volitvah bi, kot so sporočili iz stranke VMRO-DPMNE, ki je Makedonijo vodila enajst let, volivci odločili, ali si želijo vlade, ki bi temeljila na tako imenovani tiranski platformi.
Kurir poroča, da zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da je stranka VMRO-DPMNE od decembrskih volitev močno povečala prednost pred SDSM, zato tudi toliko večje navdušenje nad novimi volitvami. »SDS [iz kratice so načrtno izpustili črko M, ki je okrajšava za Makedonijo] se boji soočiti s svojimi državljani, ki jih je ujezila politika rušenja temeljev naše države,« so še sporočili iz nekdaj vladajoče stranke.
Makedonska politična kriza se je sicer začela še pred decembrskimi volitvami. Kriza traja od leta 2015, ko je opozicija vlado takratnega premiera Nikole Gruevskega obtožila, da so nezakonito prisluškovali približno 20.000 posameznikom, med katerimi so bili policisti, sodniki, novinarji in tudi tuji diplomati. Opozicija je objavila številne posnetke telefonskih pogovorov vladnih predstavnikov, ki naj bi dokazovali, da v državi vladajo na kriminalen in koruptiven način. Takratna vlada je nato Zaeva in njegovo stranko obtožila, da so jih poskušali izsiljevati in da so pripravljali državni udar.
